Gre za prostorsko instalacijo, ki jo je umetnik, poznan po svojih umetniških instalacijah v javnih prostorih, postavil v nekdanji fužini in kovačnici Germovka, dislocirani enoti Tržiškega muzeja v Tržiču. Na ogled bo do 3. aprila.
Med Paradižem in potokom zgodba rokodelske tradicije
Z instalacijo je Vogrinčič ta spomenik nepremične kulturne dediščine revitaliziral in ga naredil zanimivega za obiskovalce, že malce pozabljeno in zaprašeno stavbo pa prepletel z okoljem in njegovo bogato rokodelsko in industrijsko tradicijo v dovršeno estetsko zgodbo. Stara kovačija je 7 x 13 metrov dolg prostor z enim samim oknom in odprtim ostrešjem ter s pozabljenimi kovanimi predmeti. Na eni strani stavbe je ulica, poimenovana Paradiž, na drugi potok, ki teče ob stavbi.
Ples stopinj na tleh kovačije
Stavba je Vogrinčiča navdihnila k ustvarjanju instalacije, ki govori o kovaštvu in čevljarstvu in se tako zlije z zgodovino prostora. V Tržiškem muzeju je našel kar nekaj podplatov čevljev, okovanih z žeblji. Na vsakem podplatu je vzorec in vse te vzorce je odtisnil na tla kovačije, jih zabil v lesene deske po celotnih tleh kovačije. "Kot ples stopinj, kot ples žebljev. Kot ples kovačev, kot ples čevljarjev, kot ples tkalcev, lot ples vseh, ki so pustili stopinje v Tržiču," pravi Matej Andraž Vogrinčič.
Ko množica vsakdanjih predmetov naseli javne prostore
Matej Andraž Vogrinčič že dvajset let, odkar je 1993 v oblačila odel hišo na obrežju Ljubljanice, ustvarja prostorske instalacije v presenetljivih ali zapuščenih okoljih. Te izbere po navdihu ob obisku kraja in študiji socialnega in zgodovinskega konteksta, v katere postavi predmete, najpogosteje množico povsem vsakdanjih istovrstnih predmetov. Razstavljal je v številnih evropskih mestih, v Rusiji, Avstraliji in Ameriki in drugod.
V ruševinah gotske cerkve v Liverpoolu je leta 2006 na povabilo liverpoolskega bienala postavil 56 čolnov, njegov Kovček s srajco je Peter Weibel leta 1997 umestil na bienale sodobne umetnosti U3. V Ljubljani je poleg oblečene hiše Kongresni trg naselil s tisoč smrekami, galerijo Škuc pa spremenil v začasno pekarno. Od leta 2000 do 2005 je postavil nekatere znamenitejše instalacije v Avstraliji: stavbo v mestu Adelaide je opremil s 15.000 avtomobilčki, v puščavi sredi Avstralije je postavil 1800 kanglic za zalivanje, v zapuščeno gradbeno jamo v Perthu naselil deset tisoč pisanih žog, atrij stare pošte v Melbournu opremil s tisoč dežniki.
Konec 2012 je v okviru razstave 100 let slovenske umetnosti na strehi Slavije postavil intervencijo Bazen, ki je turoben svetlobni jašek poslovne zgradbe z vpeljavo osnovnih plavalnih elementov in žarečih kalifornijskih barv spremenila v iluzijo bazena. Lansko leto so v Umetnostni galeriji Maribor postavili tudi pregled njegovega dela.