Toulouse-Lautrec spada med ključne umetnike predvečera ali kar začetka moderne umetnosti, torej časa fin de siecla, art nouveauja, časa, ki je prinesel vrednostno izenačenje lepih in uporabnih umetnosti. Enako pozornost so začeli namenjati ne le slikam in kipom, ampak tudi pohištvu, raznim predmetom in seveda plakatu kot eni prvih oblik oglaševanja. Foto: AP
Toulouse-Lautrec spada med ključne umetnike predvečera ali kar začetka moderne umetnosti, torej časa fin de siecla, art nouveauja, časa, ki je prinesel vrednostno izenačenje lepih in uporabnih umetnosti. Enako pozornost so začeli namenjati ne le slikam in kipom, ampak tudi pohištvu, raznim predmetom in seveda plakatu kot eni prvih oblik oglaševanja. Foto: AP
Moulin Rouge - La Goulue 1891
Leta 1891, ko je Moulin Rouge zašel v težave, so Toulousu-Lautrecu zaupali nalogo, da izoblikuje nov plakat: nastala je mojstrovina Moulin Rouge - La Goulue, ki je avtorju čez noč zagotovila slavo. Foto: BA Kunstforum

Eden najvznemirljivejših predstavnikov francoske umetnosti 19. stoletja Toulouse-Lautrec je v 20 letih ustvaril več kot tisoč slik in akvarelov, 5000 risb in 370 litografij, vključno s 33 plakati, ki bodo pod naslovom Toulouse-Lautrec: Radosti la belle epoque zdaj na ogled v Fundaciji Canal v Madridu.

Na njih popisuje radosti bohemskega pariškega življenja s konca 19. stoletja: kabareti, plesalke kankana, iskalci užitka, pitje alkohola in vse drugo, kar je definiralo takratno kulturno in družbeno okolje. Razstava razkriva novo perspektivo umetnosti in življenja, kot ga prinaša la belle epoque. Celotna izdaja plakatov - ena je le še v pariški Narodni knjižnici - prihaja iz muzeja Ixelles v Bruslju.

Razstava skozi 65 del - na ogled bodo namreč tudi dela sodobnikov, kot sta Alfons Mucha in Jules Cheret - razstava obravnava nekatere pomembne spremembe, ki jih je prinesel modernizem ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Spremembe, ki so vplivale na likovno umetnost, književnost, gledališče ter jih je spremljala veliko bolj odprta in hedonistična mentaliteta.


Atelje na Montmartru, v srčiki dogajanja

Henri de Toulouse-Lautrec se je rodil v Albiju kot potomec stare plemiške rodbine. Bolehal je za redko prirojeno boleznijo, zaradi katere je pri 14 letih utrpel zlom obeh stegnenic. Od leta 1882 je živel v Parizu, kjer je postal del umetniškega dogajanja v četrti Montmartre in bil reden gost zabavišč, kot sta bila Moulin Rouge ter Moulin de La Galette. Sredi 80. let 19. stoletja je na Montmartru odprl tudi svoj atelje.

Pod vplivom Edgarja Degasa, impresionistov in japonskih mojstrov lesoreza je razvil samosvoj slog svobodnih linij in robljenih barvnih ploskev, s katerim je ironično odmaknjeno, a vendar z naklonjenostjo upodabljal predvsem motive iz pariškega nočnega življenja. S svojo stilizacijo je bil tudi pomemben grafik in pionir sodobnega plakata.

Ljubil je "zeleno vilo"
Zaradi svoje fizične hibe in nizke rasti je bil umetnik vseskozi v stiski in je trpel za depresijo. Tolažbo je iskal v alkoholu, predvsem tedaj med umetniki priljubljenem absintu. Zloraba ga je privedla do alkoholnega delirija in ga je tudi stala življenja. Umrl je pri 36 letih.

Razstava bo na ogled do 6. maja.