Slovenijo si je avtorica izbrala kot državo, ki je ni poznala, a jo je privlačila zaradi njene kulturne pestrosti in drugih bogastev (naravnih, jezikovnih ...) in jo je mogoče prevoziti z avtomobilom v kratkem času, kar je v njej še bolj zasidralo zamisel o projektu. Foto: SEM
Slovenijo si je avtorica izbrala kot državo, ki je ni poznala, a jo je privlačila zaradi njene kulturne pestrosti in drugih bogastev (naravnih, jezikovnih ...) in jo je mogoče prevoziti z avtomobilom v kratkem času, kar je v njej še bolj zasidralo zamisel o projektu. Foto: SEM
Vse se je dogajalo v avtu, natančneje v taksiju. To je prizorišče, ki se ves čas premika, hkrati pa ohranja intimno ozračje majhnega prostora. Taksi pomeni tako prostor srečanja s potniki, soustvarjalci projekta. Foto: EPA

V SEM-u so v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier odprli razstavo oz. avtorski multimedijski projekt francoske umetnice Alexandre Filiatreau Taxi Alaksi, ki ga je v celoti zasnovala, organizirala ter v Sloveniji našla pokrovitelje, saj projekt ni imel finančnega zaledja.

Jaz tebi vožnjo, ti meni gradivo za projekt
Filiatreaujeva, ki je v Sloveniji preživela devet mesecev, je s posebno opremljenim taksijem, imenovanim Alaksi, dva meseca potovala po Sloveniji in ponujala storitev vožnje s taksijem, v zameno pa med potjo snemala svoje stranke. V večini primerov so bili to naključni ljudje, ki so jo poklicali na njeno številko, na določenih krajih pa je prevažala tudi goste po hotelih. V posameznih krajih so jo s prenočiščem in prehrano gostili partnerji projekta v zameno za vožnjo s taksijem.

Projekt kaže oz. poudarja želje Alexandre Filiatreau po spoznavanju novih dežel, ljudi, kulturne raznovrstnosti, po srečevanju in izmenjavi na svojevrsten način. Pri projektu sodelujeta dva mlada slovenska oblikovalca Barbara Turk in Žiga Testen, ki sta med drugim za avtorico projekta in njeno potovanje po Sloveniji s Taxijem Alaksijem naredila posebno uniformo, ki skupaj z njeno videomontažo, fotografijo, risbo, spletno stranjo ustvarja celotno zgradbo te umetniške izkušnje.

V Slovenskem etnografskem muzeju so se navdušili nad projektom zaradi dveh vidikov, ki ju združuje: na eni strani srečevanja z drugačnostjo, s kulturno raznovrstnostjo in na drugi strani zaradi metode umetničinega projekta, torej vožnje s taksijem (in taksistko) kot možnostjo srečevanja z domačini ter snemanje interakcije med voznikom in objektom raziskave.

Nevsakdanje doživetje vsakdana
Razstava Taxi Alaksi je zadnja postaja njenega multimedijskega projekta. Na razstavi se obiskovalci lahko sprehodijo skozi tri razstavne prostore. V prvem je na ogled dokumentacijsko gradivo, ki pripoveduje o njenem doživljanju tega eksperimentalnega projekta - spoznavanja Slovenije. Obiskovalci lahko brskajo in raziskujejo njen projekt na spletu (www.alaksi.net) ob spremljavi zvočne instalacije z zgodbami ljudi, ki so se vozili s taksijem Alaksijem.

V drugem prostoru so na ogled risbe in fotografije s potovanja in Alexandrina uniforma. Po besedah umetnice je to oblačilo ženskosti, taksistke in tuje državljanke, ki ne govori jezika niti ne pozna slovenskih cest. V tretjem prostoru je t.i. črna soba kot nekakšen virtualni avtomobil z vrtečimi se avtomobilskimi sedeži, v katerem hkrati tečeta dve filmski projekciji, ki pričarata gledalcu občutek potovanja z Alexandro in njenim takratnim sopotnikom. Razstava je multimedijsko doživetje vsakdana na nevsakdanji način.