Obiskovalci grške prestolnice imajo v teh dneh priložnost za relativno redko umetniško izkušnjo: albansko umetnost iz obdobja vladavine Evnverja Hoxhe (1941-1985) lahko vidijo še kje drugje kot Narodni galeriji v Tirani, kjer je shranjen levji delež teh platen.

Portreti so v Atenah razstavljeni v kontekstu documente 14, ena največjih vsakoletnih razstav evropske moderne umetnosti, ki letos prvič ni na ogled le v Kasslu, pač pa tudi v Grčiji. Do julija bodo muzeji v Atenah gostili dobesedno na stotine najrazličnejših razstav. Portreti albanskih žensk so eden izmed poudarkov na sporedu muzeja EMST (Narodni muzej sodobne umetnosti), ki ima prostore v prenovljeni zgradbi nekdanje pivovarne Fix.

Razstavljene slike - njihovi avtorji so Spiro Kristo (1976), Zef Shoshi (1969) in Hasan Nallbani (1968) - so po eni plati klasični portreti. Po drugi strani pa gre neizpodbitno tudi za politično umetnost, umetnost diktature Hoxhe, ki je grožnje svojemu režimu videl bolj ali manj povsod: na Zahodu, v Rusiji in celo Jugoslaviji.

Nekako je pred obiskovalci modernistična umetnost edine uradno ateistične države na svetu. Namensko so bile iz upodobitev namreč odstranjene "vse upodobitve materinstva, ki je ključna vloga ženske v religiozni umetnosti", kot je poudaril albanski umetnostni kritik in kurator Edi Muka.

Sledovi paranoje so bili v Hoxhevem obdobju prisotni na vsakem koraku: od tega, da so v vinogradih skrivali bodice, ki naj bi ustavile sovražne paramilitarne enote, pa do približno 700 tisoč betonskih bunkerjev po vsej državi. Ozračje torej umetnosti ni bilo najbolj naklonjeno.

Naslikal radosten ples in pristal na piščančji farmi
Poleg naštetih treh portretov documenta razstavlja tudi platno Sajenje dreves iz leta 1971. Umetnik Edi Hila je upodobil skupino srečnih mladih ljudi, ki sadijo drevesa za svojo domovino. Če jih pobližje preučimo, so v svojem "izraznem plesu" morda celo ... preveč srečni. "Moje delo je stopalo onkraj okvirov socialnega realizma," se danes spominja Hila. "Na tovrstnih umetninah je pozitivni lik, junak po navadi na sredi. Kompozicija mojega platna je bila tako zelo drugačna, da je prišla navzkriž z njihovim okusom."

Režim je ugotovil, da je Hila očitno potreben "prevzgoje"; obsojen je bil na prisilno delo na kokošji farmi. V Ateni prav tako razstavljajo njegove risbe iz tistega obdobja; v njih se že zrcali neka čisto druga oblika realizma.