Na Documenti, ki bo v Kasslu potekala od 10. junija do 17. septembra, bo z deli sodelovalo 150 umetnikov. Foto: EPA
Na Documenti, ki bo v Kasslu potekala od 10. junija do 17. septembra, bo z deli sodelovalo 150 umetnikov. Foto: EPA
Documenta 13
Umetniški vodja letošnje documente je napovedal, da obiskovalci letošnje Documente ne bodo le pasivni opazovalci. Foto: EPA
Adam Szymczyk
Leta 1970 rojeni likovni kritik in kustos Adam Szymczyk je deloval v Varšavi, Amsterdamu in Baslu. Kuriral je bienale v Berlinu leta 2008. Za umetniškega direktorja Documente je bil imenovan leta 2013. Foto: EPA
Documenta 13
V Atenah bo Documenta potekala od 8. aprila do 16. julija. Foto: EPA

"Muzej 100 dni", kot zaradi dolžine trajanja imenujejo mednarodno razstavo sodobne umetnosti, bo v Kasslu letos potekal od 10. junija do 17. septembra, v Atenah pa od 8. aprila do 16. julija. V tem času bo svoje delo predstavilo 150 umetnikov, ki so lahko izbirali, kako se bodo predstavili. Kot je pojasnil Szymczyk, so vse povabili najprej v Atene in Kassel, njihovi odločitvi pa je bilo prepuščeno, ali bodo ustvarili eno delo, ki ga bodo predstavili v obeh mesti, ali pa bodo del projekta na ogled postavili v enem, drugi del pa v drugem mestu. Lahko pa so v enem mestu predstavili novo delo, v drugem pa umetnino starejšega datuma.

Posebnost tokratne Documente je tudi pozornost, ki jo bodo posvetili starejšim mojstrom. Ob delih sodobnih ustvarjalcev bodo razstavili tudi dela nekaterih umetnikov starejših obdobij, ki jih bodo za to priložnost posodili različni muzeji in galerije.

Na Poljskem rojeni Szymczyk je koncept Documente zasnoval že leta 2013, ko je bil imenovan za umetniškega direktorja razstave. "V tem ni nič zapletenega. Hotel sem le pripraviti Documento v dveh mestih, v Kasslu in Atenah. Vprašanje je bilo, kako to izpeljati. To je bil pravzaprav tisti težji del, za katerega smo potrebovali tri leta," je razložil.

Kot pravi, bo veliko prostora namenjenega slikarstvu, vendar dodaja, da bo to le ena od številnih umetniških praks. Na ogled bodo performansi in formati, ki bolj temeljijo na objektu. V bistvu pa sam medija ne vidi kot glavnega kriterija medijskega ustvarjanja, ampak je pomemben celosten, interdisciplinaren pristop.

Ko obiskovalec postane del umetniškega projekta
Szymczyk usmerja pozornost k obiskovalcem, za katere si želi, da ne bi bili samo pasivni gledalci razstavljenih del. "Želimo jih vzpodbuditi k zavesti, da jim nakup vstopnice daje pravico do malce več kot zgolj opazovanja umetniških objektov. Želim si, da bi obiskovalci med nakupom vstopnice sebe videli kot del projekta, ne le kot gledalce. Na tako veliki razstavi, ko se na kupu zbere toliko različnih ljudi, je velik politični potencial," razlaga.

Zgodovina kasselske Documente sega v leto 1955, ko je slikar in profesor Arnold Bode postavitev organiziral kot dodatni program k zvezni hortikulturni razstavi. Z njo je želel po "kulturni temi" v času nacizma, ki je moderno umetnost razglasil za degenerirano in manjvredno, Nemčiji znova približati sodobno umetniško ustvarjanje. Zaradi uspeha prve Documente, na kateri so našteli 130.000 obiskovalcev, so dogodek čez štiri leta ponovili. Število je postopoma naraščalo, leta 2007 pa so jih na 12. izdaji našteli 750.000. Documento so sprva pripravljali na štiri leta, od leta 1972 jo pripravljajo na pet let. Tedaj se je spremenil tudi koncept; vsako izdajo pripravi drug umetniški vodja, ki ima pri tem precej proste roke.