Razstava, ki je bila prvič prikazana v Nacionalnem Picassovem muzeju v Parizu, razkriva radikalne inovacije in vztrajen vpliv omenjenih umetnikov. Zamislila sta si jo njuna vnuka, Bernard Ruiz-Picasso in Alexander S. C. Rower.

Postavitev se osredotoča predvsem na Calderjevo in Picassovo raziskovanje praznine oziroma na odsotnost prostora, ki sta jo umetnika definirala od figure do abstrakcije. Calder je odsotnost prostora prikazoval z odvzemanjem mase, Picasso pa prek izkrivljanja časa, denimo v svojih portretih. Foto: EPA
Postavitev se osredotoča predvsem na Calderjevo in Picassovo raziskovanje praznine oziroma na odsotnost prostora, ki sta jo umetnika definirala od figure do abstrakcije. Calder je odsotnost prostora prikazoval z odvzemanjem mase, Picasso pa prek izkrivljanja časa, denimo v svojih portretih. Foto: EPA

Razstava je na ogled do 19. septembra

Na razstavi so Calderjeve zgodnje figure, slike, risbe in revolucionarni neobjektivni mobili, stabili ter stoječi mobili, pa tudi umetnine v medijih, prek katerih je deloval Picasso.

Preseganje tradicije
Razstava prikazuje dela v tematskih sklopih, ki raziskujejo koncepte, konstrukcije in ustvarjalne procese umetnikov, prav tako pa redke, a vplivne priložnosti, ko sta se njuni življenji križali.

Očeta Calderja in Picassa sta bila umetnika s klasično izobrazbo, in čeprav si njuni življenji delita veliko vzporednic, si ikoni modernizma nista bili blizu. Srečala naj bi se le štirikrat, prvič aprila 1931 v Parizu, pred odprtjem Calderjeve razstave. Picasso naj bi se prišel predstavit in si ogledat Calderjeve skulpture.

Leta 1931 je Calder ustvaril popolnoma novo vrsto umetnosti – čisto abstraktne skulpture, ki so se lahko gibale. Foto: EPA
Leta 1931 je Calder ustvaril popolnoma novo vrsto umetnosti – čisto abstraktne skulpture, ki so se lahko gibale. Foto: EPA

Odkritje mobilov in drugih poti do praznine v likovni umetnosti
Pred Calderjem nihče ni raziskoval odsotnosti mase, ki jo je umetnik načel s figuralnimi žičnimi skulpturami oziroma "risbami v prostoru". Leta 1931 je ustvaril popolnoma novo vrsto umetnosti – čisto abstraktne skulpture, ki so se lahko gibale.

Picassovo in Mondrianovo platno skoraj desetletje po kraji iz galerije najdeni v Atenah

Marcel Duchamp jih je poimenoval mobili, beseda pa se v francoščini nanaša tako na motiv kot na gibanje. Dela so uvod v četrto dimenzijo časa znotraj tridimenzionalnega prostora in na novo definirajo tradicionalno razmerje med prostornino in praznino.

Tudi Picassovo raziskovanje odsotnosti prostora je vsebovalo skulpture iz žic, prav tako pa slike z osebami in kipe, ki jih je poenostavil z uporabo abstraktnih oblik in črt. Svoje izraze praznine je poosebil z raziskovanjem psihologije in čustev, z odvzemanjem medosebnega prostora med slikarjem in subjektom ter s prevpraševanjem smrtnosti.