Portreta Maertena Soolmansa in Oopjen Coppit, ki sta naslikana v naravni velikosti, sta po ocenah strokovnjakov edinstveni deli zgodnjega Rembrandtovega obdobja. Foto: EPA
Portreta Maertena Soolmansa in Oopjen Coppit, ki sta naslikana v naravni velikosti, sta po ocenah strokovnjakov edinstveni deli zgodnjega Rembrandtovega obdobja. Foto: EPA
Rembrandt
V družino Rothschild sta Rembrandtova portreta prišla leta 1877, ko ju je odkupila od neke nizozemske družine. Sprva ju je Nizozemska skušala dokupiti sama, vendar pa pogajanja, v katerih so skušali prepoloviti ceno, niso bila uspešna, zato so se pozneje povezali s Francijo. Foto: EPA
Rijksmuseum
Vsak muzej bo sliki, ki ne smeta biti razstavljeni ločeni, javnosti predstavljal po pet let, pozneje bodo časovni razpon podaljšali na osemletno obdobje. Foto: EPA
Louvre in Rijksmuseum bosta vsaj do nadaljnjega edini razstavišči, kjer si bo sliki mogoče ogledati, saj ju je po pogodbi prepovedano posojati drugim institucijam. Foto: EPA

Kot se je izkazalo, sta bili sliki nekoč del skupnega platna, slikar je marsikateri detajl preslikal, očiščeni upodobitvi pa potrjujeta tudi tisto, kar v resnici dobro vemo - Rembrandtov neverjeten smisel za detajl, zaradi katerega dobimo občutek, da se čipkastega ovratnika lahko skoraj dotaknemo.

Edina celopostavna portreta poročnega para, ki ju je Rembrandt kadar koli naslikal, upodabljata Maertena Soolmansa in njegovo ženo Oopjen Coppit v naravni velikosti. Par, ki ju je eden najbolj cenjenih nizozemskih mojstrov naslikal leta 1634, sta 2016 v želji, da del nikoli ne bi ločili, skupaj kupili Nizozemska in Francija - prva je kupila moški portret, druga žensko polovico. Zavezani, da morata biti sliki vedno razstavljeni skupaj, sta pisali zgodovino in uresničili prvo takšno mednarodno sodelovanje.

Po nakupu so sliki na ogled postavili najprej v Louvru, zatem v Rijksmuseumu, nato pa so ju poslali na podrobno analizo in celovit restavratorski poseg.

Premožen amsterdamski par - ženin je imel tedaj 20 let, nevesta pa 22 - sta svoj poročni portret naročila pri najbolj iskanem slikarju v mestu. Oba sta se za priložnost oblekla v tedaj modno-črno opravo, okrašeno z belimi čipkami. Marten ima v roki rokavico, Oopjen pa se je dodatno ozaljšala z zlato zapestnico in biserno verižico.

Dve sliki iz enega platna
Restavratorji so obe platni preiskali z neinvazivnimi posegi, ki jih omogočajo nove tehnologije, kot sta rentgen, ultravijolično optično branje itd. Na ta način so po poročanju portala Art Daily med drugim ugotovili, da sta bili sliki nekoč del enega velikega platna. Nepojasnjeno sicer ostaja vprašanje, ali ju je Rembrandt slikal skupaj, torej preden sta bili ločeni na dva dela, ali vsako posebej, ko je bilo platno že razrezano, a restavratorji se bolj nagibajo k drugi možnosti.

Podrobna analiza je pokazala tudi številne prostemu očesu nevidne detajle, kot je denimo vratna odprtina v ozadju, ki jo je Rembrandt pozneje preslikal s preprosto črno zaveso. "Brez dvoma ju je v celoti do najmanjšega detajla naslikal Rembrandt," pravi direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits. Po restavraciji sta sliki zasijali v novi luči, ki kaže Rembrandtovo izjemno modernost, dodaja. "Izstopajo detajli, kot je čipkast naborek na Martenovih čevljih. Zdi se, kot da se bo ob dotiku blago odbilo nazaj."

V pozlačenem ali črnem okvirju?
Vodja slikarskega oddelka v Louvru Sebastien Allard je pohvalil inovativni projekt, ki po zapletenih pogajanjih uresničuje evropsko skrb za zaščito kulturne dediščine. Skupni odkup dela je bil namreč prvi takšen primer tudi za nizozemske in francoske restavratorje, ki so se morali po pogodbi skupno strinjati o vsaki najmanjši potezi restavratorskega posega. Še vedno je nerazrešena debata, kakšen okvir izbrati za deli, preden ju pošljejo nazaj pred javnost; v Louvru se bolj nagibajo k pozlačenim okvirjem, okus Rijksmuseuma pa je naklonjen bolj zadržanemu črnemu lesu.

Dolga desetletja v zasebni lasti
Pred odkupom sta bili sliki v zadnjih 150 letih javnosti predstavljeni zgolj enkrat - leta 1956 sta bili vključeni v razstavo v Rijksmuseumu. Sicer pa sta viseli v spalnici francoskega bankirja Érica de Rothschilda, čigar družina je imela sliki v lasti od leta 1877. Zdaj ju bodo razstavljali izmenično - prvi bo na vrsti Rijksmuseum, kjer bosta od 6. marca na ogled v sklopu razstave Visoka družba, zatem pa potujeta v Louvre. Muzejski hiši si ju bosta najprej izmenjevali na pet let, zatem na osemletje. Glede na to, da po pogodbi ne smeta biti razstavljeni drugje, bosta to očitno tudi edini razstavišči, kjer bo mogoče občudovati Rembrandtova poročna portreta.