V stvaritvah Lucie Tallove (1985) lahko sledimo intimnim zgodbam, ki so monumentalno predstavljene v mediju slikarstva, v manjših formatih pa ustvarja grafike, risbe, kolaže in objekte. Foto: Center in galerija P74
V stvaritvah Lucie Tallove (1985) lahko sledimo intimnim zgodbam, ki so monumentalno predstavljene v mediju slikarstva, v manjših formatih pa ustvarja grafike, risbe, kolaže in objekte. Foto: Center in galerija P74

V devetdesetih smo razumeli osrednjo Evropo kot etnično in kulturno raznolik, odprt prostor. Danes želimo ta prostor egoistično zapreti. V Višegrajski skupnosti narašča podpora populističnim in avtokratskim politikam. Ta naj bi zaščitila evropske vrednote. O katerih vrednotah pravzaprav govorimo? Krščanskih ? Solidarnosti?

Ilona Nemeth
Delo Juliusa Kollerja iz leta 1969, naslovljeno Realita Comics. Koller (1939-2007) spada med najpomembnejše vzhodnoevropske umetnike 60. in 70. let preteklega stoletja. Foto: Center in galerija P74

Sodelovanje je običajno najboljši odgovor na vprašanje, kako se izogniti takim nesporazumom. Tako v tem mesecu Galerija SODA iz Bratislave gostuje v Centru in Galeriji P74, kar predstavlja prvi korak k dolgoročnemu mednarodnemu sodelovanju.

Gre za prvo predstavitev vrhunskega izbora slovaških sodobnih umetnikov treh generacij ključnih akterjev konceptualnih in postkonceptualnih praks. Skupinska razstava se tako sprehodi od legend vzhodne neoavantgarde šestdesetih let prek uveljavljene srednje generacije do najmlajših slovaških umetnikov. Na ogled so dela Stana Filka, Juliusa Kollerja, Ilone Nemeth in Lucie Tallove, ob teh pa še dela Jane Želibske, Viktorja Freša in Jara Varge.

Večna distanca do režimske umetnosti
Julius Koller (1939—2007) spada med najpomembnejše vzhodnoevropske umetnike 60. in 70. let preteklega stoletja. Distanca do uradne režimske umetnosti, prevpraševanje tradicij modernizma in konvencij zahodnega umetnostnega poslovnega sveta zaznamujejo njegovo delo. Koller je v 60. letih zasnoval antihepening in antisliko ter ustvaril igriv opus, ki združuje dadaistični duh z elementi radikalnega skepticizma. "Svoje slike / objekte je opremil z zanj značilnim belim vprašajem, univerzalnim simbolom kritičnega pogleda na vsakdanje življenje in realnost. Šport (tenis in namizni tenis) je povezal s političnimi vprašanji in zahtevo, da igra vključuje pravila poštene igre. Po praški pomladi je začel novo serijo del U.F.O., ki se je lotevala analiziranja realnosti s t. i. kulturnimi situacijami in utopijami nove kulturohumanistične kulture in prihodnosti," so zapisali v Centru in Galeriji P74.

(Anti)hepeningi, okolja, instalacije, objekti in risbe
Eno ključnih imen slovaške neoavantgarde je Stano Filko (1937—2015), ki je od leta 1964 ustvarjal zelo raznolika dela v formi t. i. (anti)hepeningov, okolij, instalacij, objektov in risb. V letu, ki je sledilo, je zasnoval manifest in vzpostavil avantgardno skupino HAPPSOC, pri čemer gre za sestavljanko iz besed hepening, srečen, družba in socializem. V napovedi Galerije P74 so o tem zapisali: "V literaturi najdemo tudi prevode imena kot srečna družba, srečni socializem, sociološki hepening. Njihove dejavnosti so bile blizu delovanju novih realistov v Parizu, predstavljajo pa lokalno obliko hepeninga z objekti. Po letu 1968 in sovjetski okupaciji se Filkova praksa spremeni. Posveti se bolj osebnim temam in v dela vključuje pojem vesolja, kot izhoda v neki drug svet svobode."

Vsakdanje teme v specifičnem lokalnem kontekstu
Leta 1963 na Češkoslovaškem v družini madžarskega rodu rojena Ilona Nemeth je v svoji praksi ustvarila številna dela, v katerih analizira identitetne vzorce in resnice, ki jih ponuja "večinsko mnenje". Umetnica se posveča raziskovanju tem vsakdana, ki so vezane na specifični lokalni kontekst – v ustvarjalnem procesu, ki je raziskovalne narave, pa osebno spreminja v javno. Njena dela so večplastna, v projektih zavzema kritično pozicijo. "V devetdesetih smo razumeli osrednjo Evropo kot etnično in kulturno raznolik, odprt prostor. Danes želimo ta prostor egoistično zapreti. V Višegrajski skupnosti narašča podpora populističnim in avtokratskim politikam. Ta naj bi zaščitila evropske vrednote. O katerih vrednotah pravzaprav govorimo? Krščanskih? Solidarnosti?" se sprašuje umetnica.

Intimne zgodbe na ogled javnosti
Lucia Tallova z letnico rojstva 1985 spada torej v mlajšo generacijo sodobnih slovaških umetnic ter se v vsebini in poetiki radikalno razlikuje od starejših kolegov. V stvaritvah Tallove lahko sledimo intimnim zgodbam, ki so monumentalno predstavljene v mediju slikarstva, v manjših formatih pa ustvarja grafike, risbe, kolaže in objekte. "Na slikah lahko vidimo industrijsko krajino, ki jo povezuje z dekorativnimi elementi čipke, cvetličnih vzorcev, motivom črnih kapelj ali pepela. V svoja dela vključuje najdene razglednice ali stare črno-bele fotografije. Blizu so ji motivi vode, žensk s poročnih fotografij ipd. Dela preveva nostalgičnost, ki pripada neidentificiranim osebam," so zapisali v napovedi razstave.

Razstava Sodobna slovaška umetnost, ki jo v Centru in Galeriji P74 odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 26. aprila.

V devetdesetih smo razumeli osrednjo Evropo kot etnično in kulturno raznolik, odprt prostor. Danes želimo ta prostor egoistično zapreti. V Višegrajski skupnosti narašča podpora populističnim in avtokratskim politikam. Ta naj bi zaščitila evropske vrednote. O katerih vrednotah pravzaprav govorimo? Krščanskih ? Solidarnosti?

Ilona Nemeth