Pogačnik bo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor geopunkturni krog v mestnem parku v Mariboru ustvarjal od danes do 16. avgusta, uradno pa ga bodo odprli 26. septembra.

Umetnik in kipar skuša s tem dolgoletnim projektom vnovič vzpostaviti komunikacijo med človekom in zemljo kot noosfero, specifično obliko zavesti. Geopunkturni krogi so sestavljeni iz vklesanih znamenj, ki so oblikovana po principu univerzalnega likovnega jezika, poimenoval pa jih je kozmogrami. Pri realizaciji vedno sodeluje mednarodna skupina izšolanih umetnic in umetnikov.

Od BiH-a do Kanade
Leta 2008 je tak kozmogram postavil v Ljubljani, v povezavi s takratnim predsedovanjem Evropski uniji pa ga je poimenoval Hologram Evrope. Njegovi geopunkturni krogi so tudi ob Savi in Cerkniškem jezeru, pa tudi na Češkem, Portugalskem, Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Avstriji, Kanadi in ZDA. "Mariborski bo namenjen Sloveniji, v to kompozicijo pa bo vpet tudi kamen, ki bo označil vlogo mariborskega prostora v širšem prostoru srednje Evrope," razlaga Pogačnik.

Umetnika, ki se je s tovrstnimi okoljskimi vprašanji začel ukvarjati, preden je to postalo trendovsko, zanimajo neznani ali zatrti potenciali čudovitega zdravja Zemlje. Kot je povedal leta 2013 ob odprtju razstave v Umetnostni galeriji Maribor, s svojo energijsko občutljivostjo zaznava kraje, pomembne za zdravje in življenje Zemlje. "Razvil sem ustrezen jezik dojemanja, s katerim se da te zaznave prevesti v takšno, največkrat slikovno obliko, da jo moj razum lahko prebere. Takšno branje nevidnih razsežnosti prostora imenujemo geomantija. Teoretično ga utemeljujem v svojih knjigah. Pri tem pa, ko tako interpretiram bistvo nekega kraja, se pogosto pokažejo travme in blokade, ki ne dovolijo, da bi kraj lahko polno zadihal. Za take primere sem razvil oblike zdravljenja prostora s pomočjo litopunkture, govorice kozmogramov ali z zvokom."

Vibracija vklesane informacije se širi v prostor
Marko Pogačnik se je rodil leta 1944 v Kranju. Po dijaških letih je umetniško delo nadaljeval s skupino OHO. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1968 deluje kot svobodni umetnik. Leta 1971 je začel s prijatelji umetnost povezovati z življenjem in ustanovil je komuno v Šempasu v Vipavski dolini. Z ženo Mariko in hčerami Ajro, Nike in Ano je razvil novo umetniško prakso, imenovano litopunktura, v kateri postavlja kamnite stebre na izbrane točke v pokrajini. V njih vkleše kozmograme, ki z vibracijo vklesane informacije delujejo na zavest prostora.

Unescov umetnik za mir
Umetnik se vseskozi posveča tudi delavnicam na terenu, kjer skupaj z udeleženci vzpostavlja nov odnos do narave in prostora. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, Bevkovo in Jakopičevo nagrado, ob tem pa je avtor več knjig, od katerih so številne tudi prevedene. Lani so ga imenovali za Unescovega umetnika za mir.