Spomnila je, da je od ustanovitve Beneškega bienala minilo več kot sto let. "Morda se nam to ne zdi dolga doba, pa vendar je to obdobje, katerega začetek je še pripadal stoletju industrijske revolucije, njegove najnovejše podobe pa že segajo v vesolje in na svetovni splet. To obdobje je bilo zaznamovano s številnimi za človeštvo usodnimi dogodki. Strašljive izkušnje obeh svetovnih vojn, ob njih pa vrste geografsko manj obsežnih, a nič manj nasilnih udarov in spopadov so kruto poteptale sanje o boljšem svetu," je še dejala ministrica za kulturo.

Umetniki svoje poslanstvo vse bolj razumejo tudi v smislu angažiranega odziva na nepravičnosti in grozote svoje dobe, je dejala. "Umetnost je bila od nekdaj tenkočutno zrcalo družbe. Zato umetnost, še posebej sodobna, ni nujno všečna. Morda ne prinaša rešitev, vendar nas angažirana umetnost skuša soočiti z resnico o svetu in o nas samih. Sodobna umetnost si pogosto prizadeva za bolj human svet, ki ga je mogoče doseči le skupaj, prek mehanizmov solidarnosti, strpnosti, medsebojnega spoštovanja in medkulturnega dialoga."
Julijana Bizjak Mlakar meni, da ima slovenski nastop na bienalu poleg predstavitve izjemnega umetniškega dela tudi cilj povezovanja Slovencev v matični domovini s Slovenci zunaj nje, hkrati pa namen medkulturnega dialoga prebivalcev obeh držav, ki bogati Slovenijo in Italijo, za kateri je tudi sicer značilno dobro sodelovanje.
Spremembe lahko dosežemo z dolgoročno zastavljenim sodelovanjem
Po besedah kuratorja in performerja Michela Drascka je glavno sporočilo Jaševega projekta, da je s sodelovanjem in izmenjavo idej mogoče posredovati sporočilo o mogočih spremembah in upanju. Zato pri projektu sodeluje heterogena skupina ustvarjalcev, hkrati pa dolžina performansa sedem dni posreduje idejo, da lahko spremembe prinese zgolj dolgoročno sodelovanje, in ne individualizem.
Julijana Bizjak Mlakar še verjame, da bo tudi dinamična predstavitev Slovenije s projektom umetnika Jaše uresničila cilje, ki so vodili k projektu. Prepričana je, da lahko skupna prizadevanja in ozaveščanje prek umetniških del pripomorejo k večji medsebojni povezanosti, solidarnosti ter s tem k obetom za prijaznejši svet.
Po predogledu 56. Mednarodne umetnostne razstave bo ta vrata odprla jutri, do 22. novembra pa bo svoje delo predstavljalo 136 umetnikov iz 53 držav. Nacionalnih paviljonov je 89, kurator Okwui Enwezor pa je za temo letošnje razstave izbral Vse prihodnosti sveta.