Razstava 100 najboljših avtorjev in avtoric iz Zbirke UGM, ki bo na ogled vso drugo polovico leta, bo letošnji osrednji dogodek Umetnostne galerije Maribor. Foto: BoBo
Razstava 100 najboljših avtorjev in avtoric iz Zbirke UGM, ki bo na ogled vso drugo polovico leta, bo letošnji osrednji dogodek Umetnostne galerije Maribor. Foto: BoBo
Nemogoči mehanizmi, ki so prevetrili sodobno slovensko umetnost

Umetnostna galerija Maribor (UGM) leto 2020 začenja z odprtjem drugega dela retrospektivne razstave Mete Grgurevič, prvi del katere so odprli konec lanskega novembra in bo v njihovih prostorih na ogled do marca. Drugi del pa bodo 31. januarja odprli v Künstlerhausu, Halle für Kunst & Medien v Gradcu v Avstriji.

"V naši galeriji ves čas sledimo slovenskim avtorjem mlajše srednje generacije, torej avtorjem sredi svoje kariere, ki delajo presežna, velikopotezna dela. Med njimi je zagotovo tudi Meta Grgurevič," je povedala UGM-ova kustosinja Simona Vidmar. Gre za prvo veliko pregledno razstavo del Mete Grgurevič, ki raziskuje in konstruira kinetične sisteme ter jih sestavlja v večdimenzionalne postavitve.

Reprodukcija Portreta K. G. slikarja Ivana Čarga iz leta 1936, ki bo na ogled na razstavi 100 najboljših avtorjev in avtoric iz Zbirke UGM. Foto: Arhiv UGM
Reprodukcija Portreta K. G. slikarja Ivana Čarga iz leta 1936, ki bo na ogled na razstavi 100 najboljših avtorjev in avtoric iz Zbirke UGM. Foto: Arhiv UGM

Izmenjava s koroško galerijo
Po tem ko je lani del UGM-ove zbirke gostoval v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU), bodo letos v UGM-u med marcem in majem na ogled nekatera dela iz KGLU-jeve zbirke.

Velika razstava imen in obsežen katalog
Velika razstava, ki so jo naslovili 100 najboljših avtorjev in avtoric iz Zbirke UGM, bo torej osrednji dogodek tega leta. Tako bodo vso drugo polovico leta na ogled dela kiparja Slavka Tihca, slikarjev Ivana Groharja, Ivane Kobilce, Zorana Mušiča, Zmaga Jeraja, fotografov Mariborskega kroga in mnogih drugih. Razstavo, na kateri bo razstavljeno po eno delo vsakega od avtorjev, bo pospremil obsežen katalog, v katerem bodo na enem mestu prvič reproducirana in opisana najboljša dela iz te zbirke.

Brez poglobljene obravnave ne gre
V prostoru UGM Kabinet, namenjenem poglobljeni obravnavi galerijske zbirke, v letu 2020 pripravljajo dve razstavi. Ena postavitev bo namenjena predstavitvi redkeje razstavljanih jugoslovanskih ustvarjalcev, druga pa se bo posvetila pripovedovanju zgodbe o razstaviščni dejavnosti v Mariboru skozi preteklo stoletje na podlagi dokumentarnega gradiva.

Po več letih vnovični zagon trienala umetnosti in ekologije
"Okolje je danes neodložljiva tema, ki zadeva vse. A tega so se v naši galeriji zavedali že 40 let nazaj, ko so leta 1980 vizionarsko ustanovili trienale umetnosti in ekologije," je zapisala direktorica UGM-a Breda Kolar Sluga.

Trienale tako po krajšem premoru obujajo v njegovi 8. izvedbi. "Gradili bomo na tradiciji mednarodnega značaja trienala, vendar bomo globalno povezali z lokalnim," je še zapisala direktorica. Trienale bodo julija odprli v prostorih nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT), kjer je nekoč cvetela industrija. Od 90. let minulega stoletja pa gre za območje v nezavidljivo degradiranem stanju, kljub bližini mestnega središča. V UGM-u so se posledično odločili opozoriti tudi na razvojni potencial Melja, kjer stoji MTT.

8. mednarodni trienale umetnosti in okolja bo potekal v Melju, ki leži na prisojni strani Drave v neposredni bližini središča Maribora. Na fotografiji je panoramski posnetek iz leta 1961. Foto: UGM/Jože Gal
8. mednarodni trienale umetnosti in okolja bo potekal v Melju, ki leži na prisojni strani Drave v neposredni bližini središča Maribora. Na fotografiji je panoramski posnetek iz leta 1961. Foto: UGM/Jože Gal
Umetnostna galerija Maribor skozi čas

Umetnostna galerija Maribor je bila ustanovljena leta 1954, v svoji zbirki hrani okoli 7000 del, nastalih od začetka 20. stoletja do danes. Programe galerije na letni ravni obišče okoli 30.000 ljudi. Leta 2012, ko je Maribor nosil naziv Evropske prestolnice kulture (EPK), so bili galeriji obljubljeni novi prostori, a teh do danes še vedno ni. Od takrat galerija opozarja na prostorsko stisko in neustrezne pogoje za uspešno delovanje. "Kljub temu da je naša ustanoviteljica Mestna občina Maribor, pomen galerije presega mestni ali regijski okvir. V času, ko merimo občutno gospodarsko rast, je tako pravi trenutek, da državni in mestni odločevalci stopijo skupaj in uresničijo obljube o politiki decentralizacije. Dostop do javnih kulturnih dobrin ne more biti omogočen le prebivalcem prestolnice," je zapisala direktorica galerije.

V UGM Studiu se bodo letos predstavili Karmen Čorak in Andrej Brumen Čop, Boris Beja, Tanja Verlak in Matija Bobičić. Na reprodukciji je Bobičićeva slika. Foto: UGM/Matija Bobičić
V UGM Studiu se bodo letos predstavili Karmen Čorak in Andrej Brumen Čop, Boris Beja, Tanja Verlak in Matija Bobičić. Na reprodukciji je Bobičićeva slika. Foto: UGM/Matija Bobičić

Uživanje umetnosti blagodejno vpliva tudi na zdravje
V razstavišču UGM Studio, namenjenem predstavljanju povsem nove umetniške produkcije slovenskih avtorjev in avtoric, se bodo letos zvrstile samostojne razstave Karmen Čorak in Andreja Brumna Čopa, Borisa Beje, Tanje Verlak in Matije Bobičića. V okviru mednarodne fotografske platforme Parallel bodo tam predstavljeni tudi fotografi najmlajše generacije s celega sveta.

Mednarodna navezava pod imenom Umetnost in dobro počutje pa bo poskrbela za pilotski projekt kulturnih napotnic, in sicer obisk galerije "na recept". V okviru projekta bodo promovirali blagodejne vplive uživanja umetnosti na zdravje. Projekt Wom@arts pa bo ponudil primerjalne raziskave in izobraževanja, z namenom, da vzpostavi pravičnejšo zastopanost ustvarjalk na področju kulture.