Eno takšnih je prekriti umetnikov avtoportret na eni od slik.

Johannes Vermeer, Speče dekle oz. Speča služkinja, ok. 1656–1657, MET, New York. Foto: Wikipedia
Johannes Vermeer, Speče dekle oz. Speča služkinja, ok. 1656–1657, MET, New York. Foto: Wikipedia

Gre za sliko Speča služkinja, ki jo je Vermeer naslikal med letoma okoli 1656 in 1657 in jo sicer hranijo v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Kot so predstavili na dvodnevnem simpoziju, ki so ga pripravili ob razstavi, je rentgenski pregled slike pokazal, da je Vermeer na delu pozneje preslikal svojo lastno podobo.

Slika predstavlja značilen Vermeerjev interier s služkinjo, ki je zadremala ob mizi. Za njo se odpira še en prostor, v katerega vodijo deloma odprta vrata. Že starejše preiskave so pokazale, da je ob vhodu v drugo sobo umetnik prvotno naslikal moško figuro.

Nicolaes Maes, Neubogljivi bobnar, ok 1655, Muzej Thyssen-Bornemisza, Madrid. Foto: Wikipedia
Nicolaes Maes, Neubogljivi bobnar, ok 1655, Muzej Thyssen-Bornemisza, Madrid. Foto: Wikipedia

Pozneje je figuro preslikal, kar je slikar pogosto počel pri svojih delih. Sprva se je domnevalo, da bi lahko moška figura predstavljala ljubimca speče ženske. Nedavna analiza, ki sta jo z novejšo neinvazivno tehnologijo izvedla konservatorka v MET-u Dorothy Mahon in raziskovalka Silvia Centeno, pa je pokazala, da je na mestu vrat sprva naslikal slikarsko stojalo, moška figura pa se zdi, da bi lahko imela v roki čopič.

Na podlagi tega je, kot poroča portal Art Newspaper, umetnostni zgodovinar Martin Bailey domneval, da slikar v prizor ni le vključil avtoportreta, ampak bi lahko svojo podobo upodobil tudi v odsevu zrcala na steni.

Takšne vključitve slikarjev v svoje slike v tistem času niso bile zares novost. Vermeer bi lahko navdih za kaj takšnega dobil pri delu svojega sodobnika Nicolaesa Maesa, ki je živel le nekaj kilometrov stran. Dokazov, da bi se slikarja poznala, sicer ni, bi pa bilo to seveda povsem mogoče. Predvsem pa bi bilo mogoče, da bi Vermeer videl sliko Neubogljivi bobnar, ki jo je Maes naslikal leta 1655 (torej kakšno desetletje, preden je nastala Vermeerjeva upodobitev speče ženske). V ozadju družinskega trenutka je Maes dodal zrcalo, v katerem vidimo njegov odsev s čopičem v roki.

Tudi pri Vermeerju sama vključitev zrcala v sliko ne bi bil osamljen primer in na podlagi inventarja vemo, da je ogledalo tudi imel. Če je svojo podobo zares vključil v prizor, bi to povsem spremenilo pomen slike. Speča ženska bi tako prej kot služkinjo predstavljala umetnikov model, ki ga je med poziranjem premamil spanec.

Vstopnice za Vermeerjevo razstavo v Rijksmuseumu so bile razprodane v dveh dneh. Foto: EPA
Vstopnice za Vermeerjevo razstavo v Rijksmuseumu so bile razprodane v dveh dneh. Foto: EPA

Razstava Vermeerjevih del je odprta še do 4. junija, vendar pa so vstopnice zanjo skoraj od samega začetka razprodane.