Marlene Dietrich, ki je obveljala za eno redkih nemških zvezdnic svetovnega formata, je pozornost filmskega sveta vzbudila z vlogo v filmu Plavi angel v režiji Josefa von Sternberga iz leta 1930. Dosegla je svetovno slavo in obveljala za svetovljansko ter usodno žensko zasanjanega pogleda. Tega je na svoji upodobitvi poudaril tudi Hinko Smrekar. Foto: BoBo
Marlene Dietrich, ki je obveljala za eno redkih nemških zvezdnic svetovnega formata, je pozornost filmskega sveta vzbudila z vlogo v filmu Plavi angel v režiji Josefa von Sternberga iz leta 1930. Dosegla je svetovno slavo in obveljala za svetovljansko ter usodno žensko zasanjanega pogleda. Tega je na svoji upodobitvi poudaril tudi Hinko Smrekar. Foto: BoBo
Sorodna novica Neposredne in iskrene podobe, ki presunejo: razstava o življenju in delu Hinka Smrekarja

V središču Ljubljane je od torka na ogled digitalna razstava del Hinka Smrekarja (1882‒1942). Postavitev, ki spremlja prvi del Smrekarju posvečene razstave v Narodni galeriji, predstavlja 11 motivov tega vsestranskega umetnika.

Med predstavljenimi motivi so na ogled ilustracija za prvo slovensko izvirno slikanico Martin Krpan Frana Levstika, portret Marlene Dietrich, grozljiva fantastična upodobitev enega od naglavnih grehov ‒ Zavisti, ena od mnogih Smrekarjevih karikatur Ivana Cankarja ter Poljub s tipično gorenjsko pokrajino v ozadju.

24 "platen" na najbolj obleganih ulicah
Enajst Smrekarjevih del se na vsako polno minuto za deset sekund prikaže na 24 digitalnih panelih na ljubljanski promenadi na Slovenski cesti in Čopovi ulici. Na vsakem digitalnem zaslonu je predstavljen drug motiv in mimoidoči s tem dobijo vpogled v široko paleto ustvarjalnosti Hinka Smrekarja iz obdobja od leta 1905 do leta 1930.

Cikel koloriranih lesorezov Sedem naglavnih grehov je bil premišljen, zabaven in tudi provokativen – pri prav vseh sedmih personifikacijah se je Smrekar odločil za moške figure, ki jih je življenje v grehu spremenilo do neprepoznavnosti. Na fotografiji je njegova Zavist. Foto: BoBo
Cikel koloriranih lesorezov Sedem naglavnih grehov je bil premišljen, zabaven in tudi provokativen – pri prav vseh sedmih personifikacijah se je Smrekar odločil za moške figure, ki jih je življenje v grehu spremenilo do neprepoznavnosti. Na fotografiji je njegova Zavist. Foto: BoBo

Narodna galerija vabi z ulice med svoje stene
Razstava na prostem bo na ogled do konca avgusta in je nastala v sodelovanju z Europlakatom in agencijo W3B. "Narodna galerija želi mimoidoče navdušiti nad izjemnimi risbami ter obenem privabiti na razstavo Hinko Smrekar 1882‒1942, ki je od 8. julija na ogled v Narodni galeriji," še piše v sporočilu za javnost.

Smrekar je ustvaril okoli 2000 del, več kot 320 del pa bo mogoče videti v sklopu omenjene razstave, ki je zaradi občutljivosti gradiva ‒ gre večinoma za dela na papirju ‒ kronološko razdeljena na ustvarjanje pred prvo svetovno vojno in po njej. Prvi del je na ogled še do 3. oktobra, drugi del pa bo razstavljen od 27. oktobra do 13. februarja 2022.

Smrekarjevo delo je izredno pisano. Obdeloval je vse motive, v vseh tehnikah, resne, žalostne, groteskne, smešne, portrete, krajine, romantične, naturalistične, narodne in mednarodne. Z veseljem je uporabljal teme iz narodnih pripovedk in ljudskega praznovanja, iskal je žanrske motive iz življenja preprostih ljudi, zlasti kmetov. Foto: BoBo
Smrekarjevo delo je izredno pisano. Obdeloval je vse motive, v vseh tehnikah, resne, žalostne, groteskne, smešne, portrete, krajine, romantične, naturalistične, narodne in mednarodne. Z veseljem je uporabljal teme iz narodnih pripovedk in ljudskega praznovanja, iskal je žanrske motive iz življenja preprostih ljudi, zlasti kmetov. Foto: BoBo
Sorodna novica Ustanova Getty je projektu Hinka Smrekarja namenila dotacijo 31.000 evrov

Narodna galerija je za projekt Hinko Smrekar (1882‒1942) pod vodstvom Alenke Simončič prejela tudi dotacijo Ustanove Getty v vrednosti 31.000 evrov. Direktorica Barbara Jaki je ob tej vesti poudarila, da dotacija za Narodno galerijo predstavlja "priznanje za naše delo in v finančnem smislu odpira možnost, da pomemben segment umetnostne preteklosti predstavimo v mednarodnem okviru".

Pionir slovenske grafike
Hinko Smrekar je bil eden glavnih likovnih kronistov svojega časa, kritično razgaljanje človeške nespameti in nehumanosti družbe pa je pojmoval za svoje umetniško poslanstvo. Njegovo likovno ustvarjanje je temeljilo na izvrstno obvladani secesijski risbi, ilustrativno pojmovani pripovednosti in družbeni angažiranosti. Najizrazitejši je bil kot satirik, karikaturist in ilustrator.

Kot somišljenik OF-a je bil med drugo svetovno vojno ustreljen v Gramozni jami. Od leta 1993 se po njem imenuje nagrada za ilustratorske dosežke.