Slovenska javnost Hinka Smrekarja nemara najbolj pozna po kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po ilustracijah Martina Krpana Frana Levstika, prve slovenske izvirne slikanice.

Eden največjih pionirjev pri nas
Leta 1883 v Ljubljani rojeni Hinko Smrekar je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice preteklega stoletja. Smrekar velja za enega največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela. Za sabo je pustil okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa se ponaša z največ avtoportreti in avtokarikaturami.

Smrekar je bil zelo priljubljen med ljudmi – opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Čeprav je bil družbeno izjemno angažiran in vpet v različne bolj ali manj resne prireditve ter ves čas ustvarjalno dejaven na različnih področjih, pa je bil globoko v sebi ves čas otožen in zato tudi osamljen, so zapisali v Narodni galeriji.

Ko je bil med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 "brez sodbe ustreljen v Gramozni jami, smo izgubili neizprosnega in pronicljivega umetnika kritika, ki ni nikoli izgubil svojega človekoljubja", so še dodali.

Naj nekatere skrivnosti še naprej ostanejo skrivnosti
Na razstavi bo skupno na ogled več kot 320 Smrekarjevih del. Njena avtorica Alenka Simončič poudarja, da velja številnim vprašanjem o njegovem življenju in ustvarjalnosti postaviti mejo, da naj nekatere skrivnosti Smrekarjevih del ostanejo zastrte: "Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani."

Velik del likovne zapuščine Hinka Smrekarja je v zasebni lasti. V Narodni galeriji so zapisali, da so bili deležni presenetljivega odziva na apel, ki so ga objavili novembra lani. "Čar Smrekarjevega dela vzbuja zbirateljsko strast in ni malo navdušencev, ki hranijo pomembna dela in obsežne zbirke," so dodali in se zahvalili vsem, ki so se na poziv odzvali.

Prav tako dvodelni katalog
V Narodni galeriji napovedujejo tudi izid razstavnega kataloga v dveh delih. V prvem katalogu so predstavljeni Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki so oziroma bodo na ogled na razstavi. V drugem katalogu pa so navedene vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.