Še pred dražbo so iz ponudbe umaknili nekaj del, saj se je porajala domneva, da gre za ponaredke. Foto: EPA
Še pred dražbo so iz ponudbe umaknili nekaj del, saj se je porajala domneva, da gre za ponaredke. Foto: EPA
Hitlerjevi predmeti gredo pod kladivo nürnberške dražbene hiše Weidler. Foto: EPA
Hitlerjevi predmeti gredo pod kladivo nürnberške dražbene hiše Weidler. Foto: EPA

Na današnji dražbi umetniških del v Nürnbergu gre pod kladivo tudi pet slik, katerih avtorstvo pripisujejo Adolfu Hitlerju. Dražba je znova razburila javnost, toliko bolj, ker slike nacističnega diktatorja vedno dosežejo zelo visoke cene.

Po pisanju Süddeutsche Zeitunga je nürnberški župan Ulrich Maly ponudbo dražbene hiše Weidler označil za neokusno.

V dražbenem katalogu zamegljena svastika
Vendar so še pred dražbo iz ponudbe umaknili nekaj del, saj se je porajala domneva, da gre za ponaredke. Zadevo zdaj preiskuje policija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Adolf Hitler (1889–1945) se je dvakrat neuspešno poskušal vpisati na dunajsko Akademijo lepih umetnosti. Foto: Reuters
Adolf Hitler (1889–1945) se je dvakrat neuspešno poskušal vpisati na dunajsko Akademijo lepih umetnosti. Foto: Reuters

Sicer pa je od Hitlerjevih stvaritev na dražbi med drugim slika gorskega jezera z izhodiščno ceno 45 tisoč evrov. Na dražbi bo tudi domnevno njegov pleteni naslanjač, ki ima ob straneh svastiko. Da dražbena hiša ne bi prišla navzkriž z zakonom, so v predstavitvenem katalogu svastiko zameglili.

Ne javno zgražanje ne medijski pogromi očitno ne morejo presekati dolge tradicije, ki jo ima posel s predmeti, tesno povezanimi z nacizmom. V Nemčiji so nacistični simboli v javnosti prepovedani, a so dovoljene izjeme, če so ti postavljeni v izobraževalni ali zgodovinski kontekst. Hitlerjeve slike zato niso protizakonite, saj na njih niso upodobljeni nacistični simboli, temveč gre najpogosteje za krajine.

Od "nerazumljenega umetnika" do diktatorja
Sam se je pogosto označeval za "nerazumljenega umetnika" in s tem upravičeval svoj učni neuspeh, saj naj bi v mladosti njegovo željo, da bi postal slikar, zatrl oče, ki je zanj načrtoval kariero carinika. Pozneje se je dvakrat neuspešno poskušal vpisati na dunajsko Akademijo lepih umetnosti, a vseeno vztrajal s slikarskim delom in kmalu obubožal.

Številni namigujejo, da naj bi prav slikarski neuspehi povzročili frustracije, ki so iz Hitlerja naredili pravo pošast oziroma zagotovo eno izmed imen, ki so v negativnem smislu najbolj zaznamovala 20. stoletje.