Andrijana Danilović je mural slikala vsak dan od osmih do šestih. Foto: Center Rog/Branko Čeak, Jure Horvat
Andrijana Danilović je mural slikala vsak dan od osmih do šestih. Foto: Center Rog/Branko Čeak, Jure Horvat

Mural pred novim Centrom Rog predstavlja kolesarko v gibanju, s čimer opominja na preteklost nekdanje tovarne Rog, hkrati pa motiv ženske figure, ujete v trenutku zagona, simbolizira nove dejavnosti, ki jih bo kmalu zavzel prostor nekdanje tovarne, je povedala umetnica. Za izbiro motiva je imela avtorica povsem proste roke, pri čemer je želela ustvariti delo, ki se vsebinsko navezuje na preteklost prostora, obenem pa zre tudi v prihodnost.

V ospredje želim postaviti tiste, ki so se za svoje pravice morale boriti, ne tistih, ki so moč podedovali

Andrijana Danilović

Kolo kot sredstvo emancipacije žensk
Umetnica si je odločila za upodobitev kolesarke, ker je bil tudi v nekdanji tovarni Rog zaposlen visok delež žensk. Kolo, na katerem sedi, ne predstavlja zgolj glavnega proizvoda nekdaj zelo pomembne fabrike, temveč tudi emancipacijo žensk tako skozi delo kot tudi mobilnost; dostopnost kolesa je namreč pomenila možnost prostega gibanja v javnem prostoru, ki pa je (bila) daleč od samoumevne, kar je v kultnem filmu Tatovi koles le nekaj let pred nastankom tovarne Rog poudaril že italijanski režiser Vittorio De Sica.

Motiv kolesarke v gibanju opominja na preteklost nekdanje tovarne Rog, obenem pa simbolizira nove dejavnosti, ki jih v prihodnosti načrtuje Center Rog. Foto: Center Rog/Branko Čeak, Jure Horvat
Motiv kolesarke v gibanju opominja na preteklost nekdanje tovarne Rog, obenem pa simbolizira nove dejavnosti, ki jih v prihodnosti načrtuje Center Rog. Foto: Center Rog/Branko Čeak, Jure Horvat

Ob tem pa je mural tudi avtoričin – oz. umetniški – "boj proti možem na konjih", kot je Danilović hudomušno poimenovala spomenike raznim generalom, ki krasijo večino večjih mest. "V ospredje želim postaviti tiste, ki so se za svoje pravice morali boriti, ne tistih, ki so moč podedovali," je obrazložila umetnica.

Kolo na ta način simbolično predstavlja konja kot znak moči, turkizna barva pa patino na spomenikih. Ob tem je povedala še, da je z barvami želela ustvariti igrivo estetiko, kot jo poznamo iz stripov in filmov o superjunakih, s čimer želi nagovoriti različne generacije. Ptice nad glavo kolesarke so poleg simbola miru tudi avtoričin prepoznavni znak, saj jih redno vključuje tudi v svoja druga dela.

Četudi ni večno, je tukaj in zdaj
Poslikava na skoraj 90 m2 veliki steni je vidna s Petkovškovega nabrežja ter iz steklenega prizidka Centra Rog na drugi strani parka. Stena, na kateri je naslikan mural, je del stavbe, v kateri je imel nekoč atelje tudi slikar Kostja Gatnik, preostale stene ob njej pa bodo ohranile vlogo javnih grafitarskih površin.

Avtorica se ob tem zaveda, da murali, kot vse drugo v življenju, niso večni: "z delom želim nagovoriti ljudi, ki težave, o katerih govorim, doživljajo zdaj." Njeno načelo je filozofija mnogih uličnih umetnikov, arhitektov ter aktivistov: javna umetnost mora nagovarjati tiste, ki jim služi, sicer je brez pomena. "Sposobna mora biti komunicirati," je še dodala.

Umetnost, (so)oblikovalka javnega prostora
Andrijana (Jana) Danilović se je rodila v Užicu v Srbiji leta 1989. Diplomirala in magistrirala je na Oddelku za uporabne umetnosti in oblikovanje na Filološko-umetniški fakulteti v Kragujevcu. Leta 2018 je doktorirala na Fakulteti za uporabne umetnosti v Beogradu z doktorsko disertacijo Mesto in poslikave – vloga in pomen poslikav v javnem prostoru. Pri svojem delu se osredotoča na različne vidike in odnose med javnim prostorom in umetniškim delom, tako skozi umetniško prakso kot teoretične raziskave, ki jih objavlja v strokovnih člankih. Je avtorica številnih stenskih poslikav – muralov in intervencij v javnem prostoru v Srbiji, na Hrvaškem, v Belgiji, Franciji, Črni gori, Grčiji ter Bosni in Hercegovini. Razstavljala je na 13 samostojnih razstavah, ob tem pa je tudi soorganizatorka največjega srbskega festivala ulične umetnosti Rekonstrukcija in neformalnega galerijskega prostora Objekat 505 v Beogradu. Živi in ustvarja v Beogradu. Mural pred Centrom Rog je njen zadnji projekt, ustvarjala pa ga je en teden, in sicer vsak dan od osmih zjutraj do šestih večer.

Otvoritev Centra Rog za vogalom
Center Rog bo za splošno javnost odprt od polovice oktobra, obdobje do konca leta pa bo namenjeno otvoritvenim aktivnostim. Med njimi organizatorji izpostavljajo predvsem fotografsko razstavo Branka Čeaka in Jureta Horvata, na kateri bo poleg prenove Centra Rog mogoče videti tudi dokumentacijo procesa nastajanja murala.