Fotografije iz Abu Graiba tvorijo labirintsko instalacijo Jean-Jacquesa Lebela. Foto: Berlin Biennale/Ilmari Kalkkinen © Jean-Jacques Lebel / VG Bild-Kunst, Bonn 2022, Musée d’art moderne et contemporain (MAMCO), Genf
Fotografije iz Abu Graiba tvorijo labirintsko instalacijo Jean-Jacquesa Lebela. Foto: Berlin Biennale/Ilmari Kalkkinen © Jean-Jacques Lebel / VG Bild-Kunst, Bonn 2022, Musée d’art moderne et contemporain (MAMCO), Genf

V odprtem pismu je 16 podpisnikov kritiziralo delo francoskega umetnika Jean-Jacquesa Lebela (1936), s katerim se v okviru 12. mednarodne umetniške razstave Berlinski bienale predstavlja v tamkajšnjem muzeju Hamburger Bahnhof – muzeju za sodobnost.

S fotografijami obdan labirint groze
Obiskovalci razstave vstopijo v prostor, urejen kot labirint groze v muzejskem delu Rieckhallen, kjer je Lebel obesil ogromne fotografije, na katerih so prizori mučenja in poniževanja iraški zapornikov v zaporu Abu Ghraib. "Ti avtentični zgodovinski dokumenti, ki so še zmeraj dostopni na spletu, tvorijo osnovo moje labirintske instalacije," je zapisal umetnik o svoji postavitvi.

Sorodna novica Nizka kazen za mučenja v Abu Graibu

Gre za fotografije, ki so jih leta 2003 posneli ameriški vojaki med izživljanjem nad zaporniki in so prišle v javnost. Prizore krutega poniževanja zapornikov so za lastni užitek ovekovečili na videih in fotografijah, ki so jih posneli z mobilnimi telefoni.

Med podpisniki pisma je tudi iraška umetnica Rijin Sahakian, ki je posodila eno izmed svojih umetnin, ki je razstavljena skupaj z omenjenimi fotografijami. Do razstave podob iz Abu Ghraiba je kritična zaradi uporabe "fotografij nezakonito zaprtih in brutalno obravnavanih Iračanov" med ameriško okupacijo. Pismo navaja, da so fotografije uporabili v komercialne namene brez soglasja žrtev in brez odziva iraških umetnikov, ki so sodelovali na umetniški razstavi, dela katerih so brez njihove vednosti nameščena poleg sporne Lebelove postavitve.

Spodbuda k razmišljanju o posledicah kolonializma
Po drugi strani pa denimo nemško-iraški fotograf Ihsan Jezany ne more razumeti kritike. "Umetnik nas je želel spomniti na to, kar se je zgodilo v Abu Ghraibu, in to je dobro. Verjamem, da je treba takšne slike pokazati. Če jih skrijemo, pomagamo le storilcem, ne žrtvam," je dejal za DW. Jezany je poudaril še, da so te podobe uporabili že številni umetniki in mediji po vsem svetu.

V času objave pisma kuratorska ekipa bienala sicer še ni javno komentirala očitkov, a je napovedala, da bo po pisanju Deutsche Welle (DW) kmalu objavila izjavo za javnost.

Umetnik Jean-Jacques Lebel je sin umetnostnega kritika, pesnika in zbiratelja Roberta Lebela, tesnega prijatelja Marcela Duchampa, pa tudi Andréja Bretona, Maxa Ernsta, Jacquesa Lacana, Andréja Massona in Clauda Lévi-Straussa. Foto: EPA
Umetnik Jean-Jacques Lebel je sin umetnostnega kritika, pesnika in zbiratelja Roberta Lebela, tesnega prijatelja Marcela Duchampa, pa tudi Andréja Bretona, Maxa Ernsta, Jacquesa Lacana, Andréja Massona in Clauda Lévi-Straussa. Foto: EPA

Grozljive podobe iz Abu Ghraiba so globoko zasidrane v kolektivnem spominu. Na fotografijah, ki so bile prvič objavljene leta 2004, je mogoče videti primer moškega, ki so ga mučili z električnimi šoki v spolni ud, drugega pa prisilili, da se gol plazil na pasjem povodcu. Po Lebelovih besedah je namen tega "spodbuditi gledalca k razmišljanju o posledicah kolonializma".

Ravnanje iz zloglasnega zapora se lahko kadar koli ponovi
Ameriški preiskovalni novinar Seymour Hersh, ki je razkril te incidente, je tudi celo desetletje pozneje dejal, da se lahko to, kar se je zgodilo v Abu Ghraibu, ponovi kadar koli – tudi v ameriški vojski. "Edini način, da se znebimo tovrstnih zlorab, je, da se znebimo vojne – in zdi se, da se to ne dogaja," je za DW dejal leta 2014.