Žirijo letošnjega Salona francoskih umetnikov je prepričalo njegovo platno Na robu gozda, za katero so mu namenili nagrado mention. Poleg Gregorja Pratnekerja v slikarski je v kiparski sekciji na salonu sodeloval še slovenski kipar Andrej Gaberi.

Ustvarjanje med ateljejem in naravo
Leta 1973 v Mariboru rojeni Pratneker, danes magister ljubljanske likovne akademije, se je s slikarstvom začel ukvarjati v 90. letih preteklega stoletja. V zadnjem obdobju se posveča ustvarjanju krajin, predvsem gozdov, ki pa jih slika v naravi (plein air) ali v ateljeju.

Redno razstavlja na vseh treh pomembnih pariških salonih – poleg na Salonu francoskih umetnikov tudi na Jesenskem salonu in Salonu lepih umetnosti v Louvru.

Grand palais v Parizu je bil zgrajen za namene stoletne razstave leta 1900. Foto: EPA
Grand palais v Parizu je bil zgrajen za namene stoletne razstave leta 1900. Foto: EPA

Ovenčan že na prejšnjih salonih
Lanskega decembra je prav na louvrskem salonu za sliko Pomlad v gorah prejel slikarsko nagrado Eugena Boudina, ki nosi ime po znamenitem francoskem krajinarju. Že leta 2014 je prepričal žirijo Jesenskega salona s sliko Zimsko jutro, za katero je leto prej prejel prvo nagrado Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).

Dogodek, pomemben za moderno umetnost
Salon francoskih umetnikov je pomemben za moderno umetnost ter velja za rojstni kraj likovne kritike, žiriranja in nagrajevanja slik. V Grand palaisu od leta 1901 – z izjemo medvojnih obdobji – poteka Salon francoskih umetnikov, katerega začetki segajo v 17. stoletje, piše na spletni strani priznane umetniške manifestacije. Salon organizira Združenje francoskih umetnikov, katerega člani se tam predstavljajo s številnimi izbranimi umetniki.