Ana Mrovlje se je v sklopu razstav Artefatto Reset v Trstu predstavila s samostojno razstavo v galeriji EContemporary (2015). Sodelovala je tudi v seriji razstav na festivalu sodobne umetnostiB#side War, z odprtjem v galeriji Caos v Benetkah (2016). Foto: Galerija Kresija
Ana Mrovlje se je v sklopu razstav Artefatto Reset v Trstu predstavila s samostojno razstavo v galeriji EContemporary (2015). Sodelovala je tudi v seriji razstav na festivalu sodobne umetnostiB#side War, z odprtjem v galeriji Caos v Benetkah (2016). Foto: Galerija Kresija

Predstavljena dela Očasno človek (Part Time Human) v Galeriji Kresija, ki bodo na ogled do 30. septembra, so rezultat osemmesečne rezidence sodobne umetnosti VIR Viafarini v Milanu (2020, 2021).

"Imajo podobo sintetičnih podaljškov, protez ali ponaredkov, ki posnemajo človeško obliko, denimo s simuliranjem dramatizma lasnih vlaken (njihovega intenzivnega leska) ali upogibanja in pregibanja okončin (njihovih krivin)," je zapisal avtor obrazstavnega besedila Domen Ograjenšek.

Sintetične sledi, odporne proti minevanju časa

Ana Mrovlje s tem opozarjajo na pretečo odsotnost tega, kar posnemajo, "in na dogodek, ki je že minil in za katerim so ostale zgolj sintetične sledi, odporne proti minevanju časa. Razstava je statična in singularna, a polna potencialnosti, ki prežemajo prostor s sovpadajočimi fikcijami," še dodaja kustos.

Umetnica je diplomirala na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju in končala specializacijo iz psihoanalitične psihoterapije v Ljubljani (2019). Njena praksa združuje zanimanje za človeško naravo z njenimi nasprotji in modifikacijami, ki se nakazujejo v odtujitvi in simptomatskem doživljanju subjekta in telesnosti.

Njena dela na razstavi so ustvarjena iz anorganskih materialov, "ki odtujijo telo in obstanejo v prostoru kot svojevrstne entitete, ki namigujejo na potencialne, fiktivne pretekle dogodke".