Čeprav Henri de Toulouse-Lautrec velja za enega od ključnih predstavnikov postimpresionizma, je prihajajoča retrospektiva prva večja pariška razstava njegovih del v zadnjih tridesetih letih. Grand Palais jo bo gostil med 9. oktobrom in 27. januarjem naslednjega leta.

Zadnje meritve in popravki pred odprtjem razstave, ki bo v sredo. Foto: Reuters

Tokrat bi radi organizatorji občinstvu ponudili širši pregled nad slikarjevo kratko kariero. "Hoteli smo razstaviti dela, ki niso bila del zadnje velike retrospektive leta 1991, še posebej čisto prva in zadnja dela," je pojasnil umetnostni kritik in svetovalec Muzeja d'Orsay Stephane Guegan. "Najzgodnejših slik prejšnjič niso hoteli razstaviti, ker so veljale za preveč akademska, kar je bilo zmotno, zadnjih pa ne, ker so veljale za preslabe, tudi to je bilo zmotno. Zaradi nove razstave bodo ljudje lahko umetnikov opus ovrednotili kot celoto."

Razumel je, kaj pomeni prihod fotografije
Toulouse-Lautrec ni bil samo portretist boemskega pariškega življenja v devetdesetih letih devetnajstega stoletja – z njim je bil tudi v celoti prežet. Takrat še mlada umetnost fotografije ga je navdihnila, da je pri portretiranju ubiral nekonvencionalne pristope. "Razumel je, kaj prihod fotografije pomeni za svet podob. Izposojal si je od fotografije in včasih celo predvidel določene fotografske prijeme in učinke, ki jih fotografi niso začeli uporabljati pred dvajsetim stoletjem," je pojasnil Guenan, ki opozarja tudi na umetnikova prijateljstva s številnimi fotografi.

Čeprav ni dočakal niti svojega 37. rojstnega dneva, nam je Toulouse-Lautrec zapustil približno od 700 do 800 slik. Foto: Reuters

"Poskušal sem slikati resnico, ne ideala"
Henri de Toulouse-Lautrec se je rodil v Albiju kot potomec stare plemiške rodbine. Bolehal je za redko prirojeno boleznijo, zaradi katere je pri 14 letih utrpel zlom obeh stegnenic. Od leta 1882 je živel v Parizu, kjer je postal del umetniškega dogajanja v četrti Montmartre in bil reden gost zabavišč, kot sta bila Moulin Rouge ter Moulin de La Galette. Sredi 80. let 19. stoletja je na Montmartru odprl tudi svoj atelje.

Pod vplivom Edgarja Degasa, impresionistov in japonskih mojstrov lesoreza je razvil samosvoj slog svobodnih linij in robljenih barvnih ploskev, s katerim je ironično odmaknjeno, a vendar z naklonjenostjo upodabljal predvsem motive iz pariškega nočnega življenja, med drugim plesalke kankana ter pevke.

Leta 1886 je umetnik najel svoj prvi atelje na Montmartru in sčasoma postal prepoznavni obraz pariške boeme, čeprav njegove slike niso naletele na večji odmev. Ni ga motilo, če so jih v galerijah zavrnili, saj so našle mesto v kabaretih, kjer se je vselej počutil bolj doma. Foto: Reuters

V uroku "zelene vile"
Zaradi svoje fizične hibe in nizke rasti je bil umetnik vseskozi v stiski in je trpel za depresijo. Tolažbo je iskal v alkoholu in v tedaj med umetniki priljubljenem absintu. Zloraba ga je privedla do alkoholnega delirija in ga je tudi stala življenje. Umrl je pri 36 letih, za seboj pa pustil približno od 700 do 800 slik, 300 litografij in 40 plakatov.

Toulouse-Lautrec spada med ključne umetnike predvečera ali kar začetka moderne umetnosti, torej časa fin de siecla, art nouveauja, časa, ki je prinesel vrednostno izenačenje lepih in uporabnih umetnosti. Enako pozornost so začeli namenjati ne le slikam in kipom, ampak tudi pohištvu, raznim predmetom in seveda plakatu kot eni prvih oblik oglaševanja.

Suverenost Toulouse-Lautreca kot portretista se kaže v razkrivanju bistva s pomočjo enostavnih, a učinkovitih sredstev. Zanimata ga predvsem fiziognomija in psihično stanje, brez nepotrebnih detajlov. Foto: Reuters