Januarja letos prodana slika mladeniča, ki v rokah drži tondo s podobo svetnika, je obenem postala tudi drugo najdražje prodano delo starih mojstrov za Odrešenikom sveta Leonarda da Vincija, ki je bil leta 2017 pri dražbeni hiši Christie's prodan za rekordnih 389 milijonov evrov.

Portret Človek žalosti je Botticelli naslikal na koncu 15. ali začetku 16. stoletja. Foto: Sotheby's
Portret Človek žalosti je Botticelli naslikal na koncu 15. ali začetku 16. stoletja. Foto: Sotheby's

Ustvarjanje pod vplivom gorečega pridigarja
Januarja prihodnje leto pa gre pri Sotheby'su v New Yorku na dražbo še pozna mojstrovina Sandra Botticellija, naslovljena Človek žalosti, ki jo je ustvaril na koncu 15. ali začetku 16. stoletja. Slika je iz slikarjevega poznega obdobja, ko je bil pod močnim vplivom italijanskega meniha in reformatorja Girolama Savonarole. Takrat je njegova dela zaznamovala značilna krščanska simbolika in vizionarska duhovnost.

Vrednost slike, ki je ena zadnjih Botticellijevih mojstrovin, ki je še v zasebni lasti, je ocenjena na približno 34,5 milijona evrov. Pravzaprav se slikarjeve stvaritve iz katerega koli obdobja le izjemoma pojavijo na dražbah, s tega vidika so še posebej redke njegove pozne stvaritve. Iz poznega obdobja, se pravi obdobja po letu 1492, so znane le še tri stvaritve, ki so v zasebni lasti, navaja Art Daily.

Kristusova božanskost z osupljivo psihološko globino
"Pojav tako kakovostnega Botticellijevega dela na dražbi je velik dogodek v svetu starih mojstrov. Da pa se to zgodi le leto dni po prelomni prodaji Botticellijevega mladeniča s tondom, je fenomen, ki se zgodi enkrat v generaciji. Ta izjemna slika priča o tem, zakaj je Botticelli tako očarljiv umetnik: drzen vizualni slog v kombinaciji z izjemno človeškim pristopom k portretirancu. Z upodobitvijo precej težke in mračne teme Kristusa po njegovem mučenju je Botticelli ustvaril zelo kompleksen in ganljiv portret, ki je brezčasen," je za Art Daily povedal George Wachter iz dražbene hiše Sotheby's.

Njegov sodelavec Christopher Apostle je dodal, da se Botticellijeva dela iz zadnjega desetletja njegovega življenja precej razlikujejo od del, za katera velja, da utelešajo renesančne ideale humanizma in lepote. Človek žalosti je po njegovih besedah izjemno realistična upodobitev Kristusa, ki simbolizira njegovo trpljenje in smrt, vendar z osupljivo človečnostjo, ki je značilna za portrete tega renesančnega mojstra.

Avtoportret Sandra Botticellija, ki ga je naslikal okoli leta 1475. Foto: Wikipedia Commons
Avtoportret Sandra Botticellija, ki ga je naslikal okoli leta 1475. Foto: Wikipedia Commons

Neločljivo s Firencami povezan umetnik
Leta 1445 v Firencah rojeni Sandro Botticelli se je sprva učil zlatarske obrti. Kot slikar se je zgledoval pri Filippu Lippiju in Masacciu, predvsem glede natančnega podajanja svetlobe in senc, a je bil sam še bolj natančen. Od leta 1470 je imel svojo delavnico, kjer je veliko ustvarjal za Medičejce. Leta 1481 se je na povabilo papeža Siksta IV. podal v Rim in tam slikal v Sikstinski kapeli. Leto kasneje se je znova vrnil v rodni kraj.

Okoli leta 1491 je pod vplivom Savonarole prenehal obdelovati antične motive, nekaj slik je celo zažgal. Po pridigarjevi smrti leta 1498 je slikal le še v mračnem asketskem slogu. Zadnja leta je preživel v dolgovih in telesno popolnoma oslabljen. Med njegovimi najslavnejšimi slikami sta Alegorija pomladi (1482) in Rojstvo Venere (1486), ki sta obe na ogled v firenški galeriji Uffizi. Umrl je leta 1510 v Firencah.