Dela Martine Grlić zaznamuje mračno kipenje nenehno vznikajočih in ponikajočih nostalgičnih podob. Foto: Kibla
Dela Martine Grlić zaznamuje mračno kipenje nenehno vznikajočih in ponikajočih nostalgičnih podob. Foto: Kibla

Odprtje razstave z naslovom Miselne krajine v KiBeli bo drevi ob 19. uri, na ogled bo do 26. aprila.

Portreti naivnega praznoverja
Umetnica v "spominskih podobah ne upodablja zgolj bežnih trenutkov, ki so neizogibna posledica minevanja časa, temveč jih preizprašuje kot ostanek preobrazbe Jugoslavije iz socialistične države, v kateri se je rodila, v del mreže kapitalističnih demokracij v evropskem slogu, s spremljajočim prostovoljnim izbrisom in rekonstrukcijo nacionalne preteklosti", je zapisala Valerie Mindlin v mednarodni publikaciji Artforum.

Umetniška dela, ki jih zaznamuje mračno kipenje nenehno vznikajočih in ponikajočih nostalgičnih podob, tako postanejo odraz javnih stališč družbe, upodobitve cele vrste fantazij in celo portreti naivnega praznoverja, ki je v sodobnem družbenokulturnem imaginariju prisotno še danes, so zapisali v Kulturno izobraževalnem društvu (KID) Kibla, pod streho katerega deluje prostor za umetnost KiBela.

Po skoraj desetletju znova v Kibli
Leta 1982 v Zagrebu rojena Martina Grlić je leta 2009 diplomirala na tamkajšnji Akademiji likovnih umetnosti. V svojem delu se osredotoča predvsem na figurativno slikarstvo.

Metodologija njenega dela vključuje raziskovanje politične, ekonomske in družbene zapuščine prek dekonstrukcije politike spomina, branja slike in vidikov spola. Metoda, ki jo uporablja, temelji na etnografiji in avtoetnografiji vsakodnevnega življenja in popularne kulture, pa tudi na prenosu najdenih podob v slikarsko ozadje, so zapisali v Kibli, kjer je razstavljala že leta 2014.

Razstavljala je med drugim tudi v Galeriji Fragment v New Yorku (2022), Galeriji Bačva v Zagrebu (2022), Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu (2017), Narodnem muzeju v Gdansku (2016), Muzeju umetnosti v Ningboju na Kitajskem (2015) in v Kunstlerhausu na Dunaju (2011).

Leta 2012 je prejela prvo nagrado za slikarstvo, ki jo podeljuje Erste Bank, leta 2017 pa še hrvaško nagrado HPB za mlade umetnike. Leta 2019 se je udeležila umetniške rezidence De/construction of the painting v Leipzigu. Njena dela hranijo v zbirkah Nacionalnega muzeja moderne umetnosti v Zagrebu in v Zuzeum Art Centru v Rigi.