Jaslice naj bi po katoliški navadi krasile domove vse do svečnice, drugega februarja, ko se konča božični čas.

Strast do izdelovanja jaslic je Davorin Legner začutil že kot otrok, ko mu je župnik podaril prvo ovčko iz papirja. Z njimi poustvarja, kako je preživljal svojo mladost. "V vseh teh hiškah je ena žalostna, pa ena vesela zgodba," pove.

Izdelal je zdravstveni dom v Mislinji, kjer je kot 10-letni deček prvič srečal očeta, železniško postajo v Mislinji, od koder sta se z mamo z vlakom vozila na Brezje na Marijin praznik. Ura na zvoniku zaznamuje čas smrti njegovega tasta.

Vsaka hiška je narejena po originalnem načrtu, izdeluje jih iz lesa in siporeksa, pokriva pa z vžigalicami. "Zato, ker na očetovi domačiji niso imeli ne elektrike ne vode in je zmeraj deda rekel: 'Boh varuj, da vzamete šibice, pa uporabljate!' A ko smo krave pasli, smo potrebovali ogenj."

Postavitev vsako leto spreminja in dopolnjuje, zbira tudi prostovoljne prispevke. "Ko mi je žena zbolela, sva se s hčerko odločila, da bova podarjala zbrani denar otrokom." Tokratno nabirko bo prejel deček iz Podgorja. Na svečnico, ko se razstava jaslic konča.