Se mariborskemu letališču obeta zaprtje?

Po besedah župana občine Hoče – Slivnica Marka Soršaka je bilo v letališče vloženo preveč truda, denarja in časa, da bi mirno dovolili, da se zaprejo njegova vrata. Na srečanju, ki ga je sklical v Bohovi, je opozoril, da se bo z morebitnim zaprtjem letališča ustavil razvoj Podravja in posledično dodatno zvišala brezposelnost v regiji, država pa bo izgubila 19 milijonov evrov, ki so bili porabljeni za obnovo letališke infrastrukture. "In tu ne bo več helikopterske nujne medicinske pomoči, ki rešuje življenja v tem delu države," je dejal.

Vodja mariborskega centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Štefan Mally je pojasnil, da ne vedo, kako bodo izvajali nujne medicinske prevoze po 15. juliju. "Ne vemo, ali bomo imeli elektriko, vodo in drugo, kar potrebujemo. Če ne bo šlo, bo treba iskati zasilne rešitve," je dejal. Lani so z mariborskega letališča izvedli okoli 280 intervencij, s čimer so po njegovih besedah dokazali smiselnost izvajanja te službe v vzhodni Sloveniji.

Ob morebitnem zaprtju letališča bi bilo onemogočeno tudi delovanje Letalskega centra Maribor in Letalske šole ACC, ki šola pilote. Danilo Kovač iz Letalskega centra Maribor je pojasnil, da delujejo na tej lokaciji že 90 let in med drugim skrbijo za protitočno obrambo v tem delu države. "Verjamemo, da bo ministrstvo prisluhnilo in našlo rešitev, po kateri bomo lahko delali naprej," je dejal.

Z zaprtjem mariborskega letališča bi bila ogrožena tudi helikopterska nujna medicinska pomoč. Foto: BoBo/Miloš Vujinović

K jasnemu odgovoru je pozval tudi Tone Bračko, predstavnik trenutno 31 zaposlenih v družbi Aerodrom Maribor, prek katere kitajski lastniki družbe SHS Aviation zadnji dve leti najemajo letališko infrastrukturo države na mariborskem letališču. Spomnil je, da je kot letališče za komercialni promet zaživelo leta 1976 in je še danes alternativno letališče številnim letalskim družbam, ki letijo v slovenskem zračnem prostoru. "Smo pomembno regijsko letališče in želimo, da tako tudi ostane," je povedal.

S primerjavo z Aerodromom Portorož je poskušal orisati pomen Letališča Edvarda Rusjana Maribor za državo in posledično opozoriti na neenakomerno obravnavo. Na mariborskem letališču so v zadnjih desetih letih našteli 117.555 komercialnih potnikov, na portoroškem letališču pa 1.500, kljub temu je država prošnjo Aerodroma Maribor za državno pomoč zavrnila, Aerodromu Portorož pa odobrila, je opozoril.

Pozivu proti morebitnemu zaprtju letališča se je pridružil tudi nekdanji hoški župan Jože Merkuš. "Dovolj je rušenja na Štajerskem. Težko je razumeti, da bi si po 43 letih kdo upal peljati svojo neaktivnost tako daleč, da se bo letališče zaprlo," je dejal. Družba Aerodrom Maribor je sredi januarja obvestila ministrstvo za infrastrukturo, da odpoveduje najemno pogodbo. Ta se bo iztekla po polletnem odpovednem roku, kar pomeni, da bo letališče sredi julija ostalo brez najemnika. Kot so na ministrstvu konec marca povedali, bodo predvidoma aprila objavili razpis za novega upravljavca mariborskega letališča.

V odzivu so na ministrstvu ponovili, da pripravljajo ustrezne rešitve in izvajajo postopke, ki so potrebni za to, da bo letališče obratovalo tudi po 15. juliju. "Ministrica Alenka Bratušek in državna sekretarka Nina Mauhler sta se 2. aprila sešli z generalno sekretarko Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Saško Kiaro Kumer in predstavnikom sindikata Aerodroma Maribor Božem Doberškom. Na sestanku sta jima predstavili dejavnosti ministrstva za zagotovitev nadaljnjega obratovanja letališča, tudi načrte za ureditev položaja sedanjih zaposlenih Aerodroma Maribor po poteku najemne pogodbe," so navedli.