Niso pa podprli predlagane dokapitalizacije družbe Mestne nepremičnine.

V rebalansu letošnjega občinskega proračuna se načrtuje, da bodo prejemki v letu 2021 realizirani v višini 169,3 milijona evrov, in v enakem znesku so predvideni tudi izdatki. Med drugim se znižujejo načrtovani prihodki od najemnin za šolske telovadnice in športne objekte ter prodaje poslovnih prostorov in zemljišč. V rebalansu prav tako ni več predvidenih evropskih sredstev za obnovo promenade v Mestnem parku, saj se je končna izvedba projekta zamaknila v naslednje leto, ima pa občina na primer nepričakovano višje prihodke od iger na srečo.

Spreminja se tudi proračun za leto 2022, in sicer se načrtovani prejemki zvišujejo za 4,8 milijona na 147,5 milijona evrov, med drugim zaradi prenesene obnove promenade v Mestnem parku iz letošnjega proračuna.

Sprememb niso podprli v SDS, Listi za pravičnost in razvoj (LPR), Listi Franca Kanglerja - NLS ter samostojni svetnik Miha Recek, med drugim zaradi tega, ker naj bi se investicije izvajale le v središču mesta.

"Investicije v središču mesta so plod financiranja EU iz celostnih teritorialnih naložb. Res je, da ima moje podjetje tam nekaj nepremičnin in na to sem zelo ponosen, saj sem namesto v jahte in podobno investiral v degradirano stavbno dediščino svojega mesta in si za to tudi prislužil najvišje strokovno priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Te investicije so prinesle tudi nova delovna mesta, dejstvo pa je tudi, da je vsaka mestna četrt in krajevna skupnost deležna več, kot je bila v zadnjih desetih letih," jim je odgovoril župan Saša Arsenovič.

Za razliko od sprememb proračunov ni bilo dovolj podpore za predlagano dokapitalizacijo nedavno ustanovljene družbe Mestne nepremičnine v višini 822.000 evrov. Po besedah vodje občinskega urada za finance in proračun Mateje Cekić želijo s tem zagotoviti družbi sredstva za izvajanje investicij, tako novih nakupov nepremičnin kot tekočega vzdrževanja. Tako naj bi ta denar med drugim šel za nakup zemljišča za stanovanjsko gradnjo v mestni četrti Magdalena in zemljišča nekdanjega motela in kampa v Brestrnici ter obnovo strehe gostišča Pri treh ribnikih v Mestnem parku.

Predvsem slednje je zmotilo nekatere svetnike, ki so menili, da naj se občina namesto v nakupe nepremičnin raje usmerja v nujnejša vlaganja v osnovno infrastrukturo. Prav tako so želeli podrobnejše utemeljitve načrtovanih nakupov.

Kritični so bili tudi do predlagane dokapitalizacije družbe Šport Maribor, ki je nastala iz javnega zavoda Športni objekti Maribor, a so jo na koncu z dvema glasovoma razlike vendarle podprli. V prvi fazi bodo javna podjetja Energetika Maribor, Mariborski vodovod, Nigrad in Snaga pretvorile svoje terjatve do zavoda v višini 462.000 evrov v lastniške deleže novonastale družbe, potem pa bo te skupaj z deležem občine odkupil Javni holding Maribor, ki bo tako postal 100-odstotni lastnik Športa Maribor.

Podžupan Samo Peter Medved je pojasnil, da želijo z dokapitalizacijo razbremeniti družbo preteklih finančnih bremen in ji omogočiti lažje poslovanje v prihodnje. Na očitke, da so s tem javna podjetja in posledično občina oškodovana, pa je odgovoril, da gre za že več let odprte in neizterjane terjatve, ki bi lahko družbo pahnile celo v stečaj. "Gre za finančno nevtralno transakcijo. Če bi se moral dolg javnega zavoda, ki je nastajal skoraj deset let, sanirati, bi to moral kriti mestni proračun," je dejal.

Poudaril je, da je v zadnjem letu zavod dobro posloval. "Ne prihaja do prevzema nekega bolnika, ampak govorimo o družbi, ki danes posluje pozitivno. Seveda pa pričakujemo transformacijo iz javnega zavoda v družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo ustvarjala tudi uspešno poslovanje. Pričakujemo bistveno tržno dejavnost družbe in prav ta je javnemu zavodu manjkala," je izjavil.

Mestni svetniki različnih političnih skupin so podvomili, da je takšna dokapitalizacija zakonita in najbolj racionalna. Nekateri so celo menili, da bo tako Šport Maribor kot Mestne nepremičnine vreča brez dna, in da trenutno pozitivno poslovanje družbe nakazuje, da so možne tudi druge rešitve. "Holding ni slaba banka, da bi reševal težave iz preteklosti," je povedal predstavnik SD Matej Žmavc.

Mestni svetniki so med drugim potrdili tudi pravilnik o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav in znižano ceno ravnanja z odpadnim blatom iz centralne čistilne naprave. Zaradi nove pogodbe s prevzemnikom odpadnega blata iz Centralne čistilne naprave Maribor, to je podjetjem Surovina, se bodo namreč položnice za končne odjemalce znižale za 15,8 odstotka, kar pomeni od 80 centov do evra na mesec manj. "Zagotovili smo si fiksno ceno za prevzem za obdobje štirih let," je pojasnil predstavnik občinskega urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker.