Vlada bo predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v katastrofalnih poplavah sicer obravnavala na četrtkovi seji. Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, višja sila in čakanje na delo za zaposlene in podjetja, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in današnji dan solidarnosti.
"Predloge, ki se tičejo konkretno fizičnih oseb, bo vlada obravnavala v četrtek in jih združila v interventnem zakonu," je ob obisku v Komendi povedal premier Robert Golob. Kot je dodal, je v tej fazi dobrodošel vsak predlog, ne bo pa se opredeljeval do nobenega od njih, saj morajo na ministrstvih najprej narediti analizo izvedljivosti in stroškov. Predloge je najbolje poslati prek civilne zaščite na Upravo RS za reševanje in zaščito.
V ujmi je poplavilo približno 80 odstotkov občine Komenda in Golob je od domačinov že slišal nekaj predlogov, kako bi jim lahko država še priskočila na pomoč. Med njimi so gradnja zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil.
V Komendi prizadetih 80 odstotkov prebivalcev
"Občina Komenda je specifična ravno zato, ker je za razliko od gorvodnih občin, kjer imajo veliko škode na infrastrukturi, tukaj škoda pri ljudeh," je v izjavi za medije dejal Golob. Država brez popisa škode skorajda ne more pomagati, je poudaril. Zato bodo maksimalno pospešili postopke za popis škode, pridobili podatke v naslednjih nekaj tednih in nato začeli učinkovito pomagati. "Zato sem danes tukaj, zato se o tem pogovarjam z ljudmi, ki so imeli škodo, da lažje načrtujemo ukrepe," je dodal.
V Komendi je bilo po premierjevih besedah prizadetih 80 odstotkov prebivalcev. Občina se mora zato "preklemano dobro organizirati" in si pomoč priskrbeti tudi iz drugih občin, da bodo lahko učinkovito popisali škodo. "To je bil danes tudi dogovor z županom, da bodo zaprosili za pomoč in komisije za ocenjevanje škode morajo iti na teren takoj," je dodal.
Župan Občine Komenda Jurij Kern je povedal, da je ogromno družin in ljudi ostalo brez vsega, tudi podjetja. Občina je ublažila prvo stisko ljudi, zdaj pa morajo v sodelovanju z državo v najkrajšem mogočem času popisati škodo, je dodal. Oblikovanje ekip za popis škode so že začeli, pri čemer je pomoč ponudila tudi vlada.
Zakaj še vedno ni zadrževalnikov vode?
Predsedniku vlade so predstavili glavne ukrepe, s katerimi bi se takšne poplave in katastrofe lahko preprečile. "To so zagotovo zadrževalniki, kjer bi država morala že leta 2020 začeti svoje delo in bi moral biti zadrževalnik že končan," je poudaril Kern in opozoril, da je občina Komenda na 16. mestu v Sloveniji glede na poplavno ogroženost.
Tudi v Komendi sicer te dni odstranjujejo posledice ujme, ob čemer se je župan zahvalil vsem, ki pomagajo. Po njegovih besedah so "naredili občino skoraj nazaj takšno, kot je sicer". Obsežnejša akcija pa še poteka na območju naselja Zeleni gozdiček v Mostah pri Komendi, kjer so nekatera stanovanja popolnoma uničena, iz kletnih etaž pa gasilci še danes črpajo vodo. Kot je pojasnil župan, so v prvih dneh počistili sami, kar se je dalo, zdaj pa so aktivirali gasilce celotne ljubljanske regije, ki so prišli na pomoč.
V naselju Zeleni gozdiček je sicer popolnoma uničenih več atrijskih stanovanj, iz številnih so že odstranili estrihe in omete, poškodovane so vodovodne cevi in električna napeljava. Iz garažne hiše so v nedeljo odstranili še zadnjih 15 avtomobilov, ki so bili popolnoma pod vodo, pri črpanju vode iz spodnjih etaž garaže pa težave povzroča veliko blata in gradbenega materiala.
Odpis dajatev za elektriko in vodo?
Prebivalci, ki se večinoma ne želijo izpostavljati v medijih, pozivajo državo, naj jim pride naproti z odpisom dajatev za elektriko in vodo. Hvaležni pa so lokalnim obrtnikom, ki so se odpovedali svojim poslom in brezplačno pomagajo pri sanaciji.
"Marsikdo ne čuti rok in nog"
Stanovalec Uroš je v izjavi za STA spomnil na šok, ki ga je doživel, ko je videl, da je spodnje nadstropje stanovanja zalito z vodo. "Vse, kar smo v 22 letih ustvarili, je šlo," je dejal. Ob tem pa je poudaril odziv dobrih ljudi, prijateljev in sosedov. "Ko sem že malo izgubljal upanje v ljudi, se je to zdaj povrnilo. Ljudje so neverjetni," je dodal. A v prihodnje, kot pravi, še ne ve, kako bo s sanacijo, najverjetneje bo potreben dolgoročni kredit.
Sosedom v naselju že vseh deset dni pomaga tudi Saša. "Marsikdo že ne čuti rok in nog," je dejala in izrazila veselje, da so jim prišli pomagat tudi gasilci in drugi prostovoljci, ki so priskočili na pomoč tudi s hrano, pijačo in donacijami. Sama sosedom pomaga čistiti stanovanja in odstranjevati tla in stenske omete. Orodja, kot so metle, lopate in škornji, v lokalnih trgovinah ni več mogoče dobiti, saj so, kot je dejala, vse pobrali.
Premier obiskal tudi Mengeš
Prizadeta območja si je Golob danes ogledal tudi v občini Mengeš, kjer je med drugim obljubil pomoč pri iskanju rešitve za nadomestne prostore poplavljenega vrtca. Tudi to tematiko bodo po njegovih napovedih obravnavali na vladi v četrtek.
Tamkajšnji župan Bogo Ropotar se je zahvalil predsedniku vlade za pomoč pri iskanju rešitve za vrtčevsko enoto Gobica, iz katere so otroke reševali gasilci, in poudaril, da je uničena tudi kuhinja, v kateri so pripravljali obroke za vse otroke vrtca.
Poleg vrtca je po županovih besedah pomembna tudi sanacija športne dvorane in zdravstvenega doma. Župan je sicer glede na obseg poplav izjemno zadovoljen z dosedanjim potekom sanacije posledic ter odzivom vseh, ki so pomagali. "Danes, ko greš čez Mengeš, niti ne opaziš, kaj vse se je zgodilo," je dejal, obenem pa opomnil na veliko škodo, ki je nastala v prebivališčih, a se je na zunaj ne vidi. Prebivalci pričakujejo pomoč, je dodal.
Golob je zagotovil, da bo država pomagala tudi Občini Mengeš, saj se zavedajo, da se občine same ne morejo spoprijeti z vsemi izzivi, ki jih imajo.
"Mislim, da so posnetki iz Mengša ne samo obkrožili Slovenijo, ampak obkrožili cel svet," je dejal Golob in poudaril podvig mengeških gasilcev, ki so med drugim iz poplavljenega vrtca reševali otroke. Z njimi se je premier danes tudi srečal. "To je ena tistih zgodb, ko ti gredo mravljinci po koži in ti daje res tisti ponos, da si Slovenec, zato ker vidiš, kakšna je ta solidarnost med ljudmi in kako so ljudje pripravljeni tvegati svoja življenja za druge. Mislim, da je to tudi eden glavnih razlogov, zakaj smo imeli tako malo žrtev," je dodal Golob.
Pomoč tudi za malo gospodarstvo
Podoben poziv je naslovil tudi na podjetnike. Pri pomoči malemu gospodarstvu je sicer država omejena, a tudi zanj bodo pripravljeni posebni ukrepi, je zagotovil. Največja težava bo sicer dobiti nove stroje, ne pa zagotoviti denarja, je ocenil in dodal, da bodo tudi pri tem pomagali, kolikor bo mogoče.
Ujme so po nekaterih ocenah prizadele od 10.000 do 15.000 gospodinjstev, od tega je 1000 takšnih, ki so izgubila vse. "Najprej je treba pomagati tistim, ki so izgubili vse, hkrati pa ne pozabiti tudi na vse preostale," je dejal Golob.
Rdeči križ in Karitas
Vsi prizadeti se lahko že danes obrnejo na organizaciji Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas, ki sta v soboto uskladili merila in zneske za posamezne škodne primere, zdaj jih morajo uskladiti še na ravni uprave za zaščito in reševanje ter občin. Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin je povedala, da si prizadevajo čim prej določiti enotna merila, da bo vsak dobil pomoč in ne bo nihče pozabljen.
"Takoj je treba pomagati 4000 gospodinjstvom, ki smo jih zaznali kot res najbolj ogrožena," je dejal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Tem najbolj prizadetim gospodinjstvom so najprej pomagali s hrano in nujnimi potrebščinami, zdaj pa začenjajo deliti tudi finančna sredstva. V Slovenski karitas so do zdaj zbrali več kot dva milijona evrov, od tega so pol milijona evrov že razdelili, je povedal.
Konkretno v Komendi so za 300 prizadetih gospodinjstev namenili 100.000 evrov pomoči. Polovica je sredstva dobila v teh dneh, preostali jih bodo v sredo. Večji val pomoči je nato napovedal po končani oceni škode konec avgusta oz. na začetku septembra, "kajti stiske se žal ne bodo prenehale".
Premierjeva poslanica ob dnevu solidarnosti
Premier Golob je ob dnevu solidarnosti, je na terenu tudi del ministrske ekipe, poudaril, da "ima pomoč več obrazov in je dobrodošla na več načinov". "Če bo pomoč prišla prostovoljno in iz srca, bo naš namen dosežen," je poudaril.
"Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, smo današnji dan razglasili za dan solidarnosti in dela prost dan. Odločitev je sledila pozivom državljank in državljanov, ki so v dodatnem prostem dnevu videli priložnost za čiščenje in pospravljanje po nedavni vodni ujmi in možnost, da priskočijo na pomoč soljudem in skupnosti," je v poslanici ob dnevu solidarnosti, ki je namenjen pomoči vsem, ki jih je prizadela ujma, zapisal predsednik vlade.
Premier je ob tem poudaril, da "ima pomoč več obrazov in je dobrodošla na več načinov". "Naj bo s prostovoljnim delom na terenu in v centrih za zbiranje pomoči ali pa z donacijami humanitarnim organizacijam. Danes ali v naslednjih tednih in mesecih. Civilna zaščita v vašem kraju bo vedela, kje in kdaj ljudje najbolj potrebujejo vašo pomoč," je poudaril.
"Prost ponedeljek lahko izkoristimo tudi za pomoč v domovih upokojencev, pri sosedih ali prijateljih. Osnovno vodilo dneva naj bo solidarnost. Medsebojna pomoč in podpora. V kakršni koli obliki in po lastnih zmožnostih. Če bo pomoč prišla prostovoljno in iz srca, bo naš namen dosežen," je še zapisal Golob.
Premier si je ogledal poplavljena naselja v občini Komenda, kjer se je srečal tudi s tamkajšnjim županom Jurijem Kernom, ter uničen vrtec in nekatere druge poškodovane objekte v občini Mengeš. Ob dnevu solidarnosti je na terenu tudi ministrska ekipa. Enajst članov vlade je obiskalo več krajev na prizadetih območjih, kjer so si ogledali nastalo škodo, se srečali s prizadetimi in sodelovali pri odpravljanju posledic.
Šarec: Mostova čez Mežo bosta pomembno prispevala k pretočnosti prometa
Obrambni minister Marjan Šarec se je udeležil odprtja montažnih mostov čez reko Mežo na Prevaljah in v Mežici. Montažni most na Prevaljah so postavili pripadniki nemške Zvezne agencije za tehnično pomoč (THW), ki jih je za odpravo posledic poplav v Slovenijo napotila Nemčija v okviru mehanizma civilne zaščite EU-ja.
"Ta pomoč iz Nemčije je zelo pomembna za nas. Poleg simbolike, da bo spet povezal oba bregova, bo pomenil tudi izjemno sprostitev prometa," je ob ogledu mosta na Prevaljah v izjavi medijem dejal minister Šarec. Pomoč Nemcev je ocenil kot hitro in izjemno učinkovito, pohvalil je tudi medsebojno sodelovanje. Poudaril je še, da gre za prostovoljce, ki se iz različnih krajev Nemčije ob takšnih priložnostih združijo in ponudijo pomoč.
Tudi ekipo inženircev slovenske vojske, ki je v sodelovanju z makedonsko vojsko postavila most čez Mežo v Mežici, je minister opisal kot hitro in izjemno učinkovito. "Delo poteka res izjemno hitro. In oba mostova bosta pomembno prispevala k pretočnosti prometa in izboljševanju razmer za krajane," je dejal minister.
Ob odprtju mosta v Mežici je poudaril tudi pomen mosta za podjetja, do katerih vodi. Župan občine Mežica Mark Maze pa se je ob odprtju zahvalil tako vojski kot tudi lastniku zemljišča, ki je dovolil, da promet tam poteka. Poudaril je pomen pridobitve tako za krajane kot podjetja na desni strani Meže, ki so bila po ujmi do danes prometno odrezana od sveta. Tudi župan Prevalj Matic Tasič ni skrival veselja ob zaključevanju del na montažnem mostu. "Mislim, da je veselje neizmerno, da je zahvala izjemna," je dejal in most označil kot most upanja in povezanosti.
Ob vnovičnem vzpostavljanju prometnih poti pa na Prevaljah ostaja težava pitna voda. Novo vodovodno napeljavo v dolžini šestih kilometrov na območju ceste iz Mežice proti Prevaljam bo pomagala graditi vojska tudi s stroji, kar je danes potrdil tudi minister Šarec. Slovenska vojska ima sicer za pomoč na terenu na voljo 600 pripadnikov, vojska pa bo, kot je ponovil minister, na terenu ostala toliko časa, kot bo to treba. Na pomoč Sloveniji ob ujmi sta s svojo vojaško pomočjo priskočili tudi Severna Makedonija in BiH, je spomnil minister Šarec.
Načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš pa je v Mežici, kjer ima vojska vzpostavljeno začasno bazo, poudaril, da je vojska od začetka ujme prisotna na terenu in da pomaga tam, kjer lahko. "Mislim, da je ta pomoč Slovenske vojske enormna," je ocenil Glavaš. Gradnjo mostu je označil kot uspeh, saj je bila desna stran reke Meže v Mežici, kjer je narasla reka v petek, 4. avgusta, odnesla vse mostove, odrezana od sveta. Ob tem je pohvalil pripadnike inženirske čete in pripadnike makedonske vojske.
Kmetijska ministrica se je srečala s kmeti iz Savinjske doline
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je v Mozirju na kriznem sestanku sešla s predstavniki kmetov in Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Savinjska dolina, predvsem zgornji del, je bila v nedavni vremenski ujmi med najbolj prizadetimi območji. V Zgornji Savinjski dolini je škodo utrpelo približno 900 kmetij, od tega približno 180 kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.
Na pogovorih so predstavniki kmetov ministrici predstavili izzive, s katerimi se spoprijemajo. Po navedbah ministrstva so poudarili, da trenutno težav s krmo nimajo, bo pa treba to težavo reševati v prihodnjih mesecih. Prav tako bo treba po njihovih opozorilih urgentno vzpostaviti lesene hleve za živino, ki se zdaj pase na planinah.
Ministrica je poudarila, da je država pripravljena pomagati, pomoč pa da so obljubile tudi številne druge države. Kmetijsko ministrstvo je ministrstvu za obrambo dalo tudi pobudo za oceno škode v kmetijstvu. Državna komisija za oceno škode v kmetijstvu je prvi sestanek že izpeljala, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu.
Na ministrstvu naj bi kmetijam poleg že predvidene pomoči v okviru novele zakona o odpravljanju posledic naravnih nesreč pomagali tudi na druge načine, npr. prek razpisa za kmetijsko mehanizacijo na območjih z omejenimi dejavniki, kamor sodijo tudi prizadete kmetije. Izpeljan bo v septembru. Poleg tega napovedujejo razpis iz sredstev, ki so ostala iz preteklega programskega obdobja skupne kmetijske politike.
Šinko je dejala, da bo pristojne ministre obvestila še o plazovih in ostalih težavah, ki pretijo kmetijam. Obenem naj bi Upravo RS za zaščito in reševanje v te namene prosila za možnost uporabe gradbene mehanizacije po zaključku del na primarni infrastrukturi. Prisotni so po navedbah ministrstva poudarili tudi pomen vzpostavitve pisarne, ki bi kmetom posredovala vse relevantne informacije na enem mestu. Ministrica se je zavzela, da bo pobudo posredovala pristojnim ministrom.
Dogovorili so se, da bo območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravila podatke o poškodovanih kmetijah, ki jih bo posredovala ministrstvu. Ti podatki bodo potrebni za zaprosilo pomoči iz evropskega sklada za kmetijske rezerve in iz solidarnostnega sklada.
Ministrica je obiskala tudi ribiško družino Ljubno ob Savinji, kjer si je ogledala škodo, ki jo je povzročila povodenj. Poškodovani sta bili ribogojnici v Podvolovljeku in na Ljubnem ter vsa ostala oprema, ribiški dom in infrastruktura. Ministrica je obljubila iskanje zakonodajnih rešitev za pomoč sladkovodnemu ribištvu.
Člani društva so sicer uspeli izloviti nekaj vodnega življa, ki so ga z vojaškim helikopterjem odpeljali v Luče ter ga naselili v lokalna vodna telesa. Opozarjajo pa, da bo udarec vodnemu življu povzročila še sanacija vodotokov, ki je nujno potrebna. Trajalo bo mnogo let, da se bo vodni živelj povrnil vsaj na biološki minimum. Ribolov bo tako v prihodnjih letih na tem območju onemogočen, so dodali na ministrstvu.
Ministrica Fajon poudarila pomen informacij s terena
Zunanja ministrica Tanja Fajon se je na letališču Slovenj Gradec sestala s predstavniki tujih oboroženih sil, ki pomagajo pri odpravi posledic ujme v Sloveniji. "Dan solidarnosti res pove, da solidarnost ne pozna meja, solidarnost pozna srce, in to smo danes in vse te dni v Sloveniji tudi čutili," je dejala.
"Danes sem si ogledala bazo, kjer so zadnje dni vzletali helikopterji v pomoč regiji. Tu imamo delegacije, obrambne enote iz vrste držav," ministrica izjavila ob obisku letališča. Ob tem je poudarila, da vlada pripravlja nov interventni zakon, za katerega so pomembne tudi informacije s terena.
Pojasnila je, da Sloveniji pomaga več kot deset držav, in sicer tako s helikopterji, pomožnimi mostovi kot s težko mehanizacijo za prečiščevanje rek, kar je te dni po njenih besedah ključno. Dodala je, da so danes en pomožni most končali na Prevaljah, gradijo pa tudi druge mostove.
Fajon se je v imenu Slovenije, slovenske vlade in naroda zahvalila za pomoč. "Solidarnost, ki jo Slovenija doživlja v zadnjih dneh, je neprecenljiva in ne bo pozabljena," je izjavila.
Fajon se je s predstavniki tujih oboroženih sil na slovenjgraškem letališču srečala skupaj z direktorjem uprave za zaščito in reševanje Leonom Behinom. Z Behinom je obiskala tudi Rečico ob Savinji, od koder prav tako poteka koordinacija mednarodne pomoči, predvsem v obliki težke gradbene mehanizacije s pripadajočo opremo in osebjem ter koordinacijo postavitve montažnih mostov. Obiskala je tudi prostovoljce, ki pomagajo pri obnovi Kampa Menina.
Še posebej se je ministrica Fajon zahvalila pripadnikom ukrajinske enote. "Neprecenljivo je bilo videti, da država, ki je v vojni, danes tu čisti rečno strugo Savinje," je dejala. Povedala je še, da vlada pripravlja nov interventni zakon in da bodo informacije, ki jih zbirajo na terenu, pri tem v veliko pomoč, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Pirc Musar: Poplava uničila mnogo, a utrdila mostove med ljudmi
"Slovenija je že drugič, tretjič, četrtič zapored pokazala, da nima srca le v imenu. Da srce živi. Da s srcem diha. Solidarnost je bila beseda lanskega leta ob velikem požaru. In še večja solidarnost se je pokazala ob velikih poplavah. Čeprav je v Sloveniji odneslo neznansko število mostov in cest, je ta poplava utrdila mostove med sosedi, družinskimi člani, sokrajani, sodržavljani," pa je ob dnevu solidarnosti v nagovoru državljankam in državljanom dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Kot je dejala, je v zadnjih dneh na terenu videla opustošenje, žalost, obup, a ob tem tudi slišala zgodbe o herojstvu in tovarištvu in o številnih zgodbah solidarnosti med ljudmi. "Vsem, ki ste izgubili domove in premoženje, sporočam: Z vami smo in z vami bomo. Z vami so sokrajanke in sokrajani, z vami je država in z vami je množica prostovoljk in prostovoljcev," je poudarila predsednica.
Ob tem se je zahvalila vsem, ki pomagajo pri odpravljanju posledic, in tistim, ki so pomoč ponudili z donacijami. "Skupaj lahko premagamo tudi največje izzive in trdno verjamem, da bomo tudi posledice teh poplav," je prepričana Pirc Musar.
Poklukar v Gornjem Gradu
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc sta obiskala Gornji Grad. Župan Anton Špeh in poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Anton Bezovšek sta jima predstavila trenutno stanje na terenu, razbesnela Dreta s pritoki je za seboj pustila uničenje. Poudarila sta, da bodo pri odpravljanju posledic potrebovali pomoč države. Minister je ob tem zagotovil, da "vlada ne bo pozabila niti na občine, v katere kamere v zadnjem tednu niso bile usmerjene, so pa prav tako utrpele škodo ob uničujočih poplavah".
Minister je v družbi namestnika generalnega direktorja policije obiskal še občino Žalec in občino Laško ter si ogledal nastalo škodo na tamkajšnji policijski postaji. Seznanil se je z varnostno situacijo v vseh obiskanih občinah in se ob tem zahvalil vsem policistkam in policistom za številna rešena življenja in vse opravljeno delo v zadnjem tednu.
Felda v Slovenj Gradcu
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda se je z ekipo danes odpravil v Slovenj Gradec, kjer je obiskal urgentni distribucijski center tamkajšnjega letališča, se srečal z županom Tilnom Kluglerjem in si ogledal Tretjo osnovno šolo Slovenj Gradec ter Osnovno šolo Podgorje pri Slovenj Gradcu.
"V zadnjih dneh z grozo opazujem razdejanja, ki so jih povzročile poplave in plazovi, obenem pa mi je toplo pri srcu, ko vidim, koliko pridnih rok je priskočilo na pomoč pri odstranjevanju škode na vzgojno-izobraževalnih zavodih in kako ste s hitro intervencijo naredili že ogromno. Veseli pa me, da lahko na terenu najdemo tudi kakšno svetlo plat teh neurij, tovrstni primer so šole na Koroškem, ki so jo na srečo dobro odnesle, saj so zgrajene na varnih predelih, kot na primer Šolski center Slovenj Gradec. Zgrajen je tik ob vodi, a zaradi dobro urejene struge ni utrpel večjih poškodb v poplavah. Iz srca se zahvaljujem vsem, ki ste kakor koli pomagali v teh izrednih razmerah. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi in hitro sanacijo omogočili, da bodo težki trenutki preteklih dni ob začetku šolskega leta le še bled spomin," je poudaril minister Felda.
Minister Mesec v Škofji Loki
Z ekipo prostovoljcev ministrstva za delo, zavoda za zaposlovanje in inšpektorata za delo je za lopato v Škofji Loki prijel podpredsednik vlade, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič si je ogledal posledice poplav v izdelovalcu fotovoltaičnih panelov Bisol Group v Preboldu. Po prvih ocenah je škode za 30 milijonov evrov, s predsednikom uprave skupine Urošem Mercem sta se pogovorila o mogočih korakih sanacije škode.
Brežan na Gorenjskem
Minister za naravne vire in prostor Brežan si je v spremstvu sodelavcev z Direkcije RS za vode ogledal posledice poplav in zemeljskih plazov v občinah Žiri, Škofja Loka in Gorenja vas. Sešel se je tudi z župani.
Po navedbah ministrstva so se pogovarjali o obsegu škode, predvidenih ukrepih in potrebni sanaciji. Na terenu si je Brežan ogledal še prostovoljske dejavnosti, v Škofji Loki pa se je seznanil z dejavnostmi italijanskih pripadnikov vojske in civilne zaščite, ki sanirajo poškodovane mostove.
"Po danes videnem lahko rečem, da je bilo opravljeno veliko delo na interventnih ukrepih, bolj ali manj so z nujnimi začetnimi interventnimi deli pri koncu," so na ministrstvu citirali Brežana in opozorili na izzive pri urejanju vodotokov, prilagajanju infrastrukture na podnebne spremembe in vlaganje v preventivo.
Na terenu v savinjski regiji, na Koroškem in na Škofjeloškem so bili tudi ministri Asta Vrečko, Aleksander Jevšek, Matjaž Han in Simon Maljevac.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje