Novinarska konferenca po drugem srečanju sveta za vode. Foto: Zajem zaslona
Novinarska konferenca po drugem srečanju sveta za vode. Foto: Zajem zaslona

Člani sveta za vode so po pojasnilih ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana na drugem srečanju obravnavali dve temi – spremembo poplavne uredbe in zakon o obnovi. Člani so ugotovili, da je poplavna uredba na podlagi izkušenj, pridobljenih v zadnjih 20 letih, "še posebej pa z ujmo na začetku avgusta, potrebna prenove", je dejal minister. "Uredba bo pripravljena do konca letošnjega leta, gre za spremembo na področju dovoljevanja umeščanja objektov v prostor, ki bo imela dolgoročne posledice."

Brežan je napovedal, da se bo že naslednji teden sestala operativna skupina, ki bo pripravila osnutek spremembe. Z vsebinske plati jo bo vodil gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, ki koordinira tudi delo sveta za vode. Fazarinc je pojasnil, da bodo s spremembo poplavne uredbe poskušali predvsem zmanjšati možnosti neprimernih posegov v prostor pri stanovanjski gradnji in pri gradnji industrijskih objektov na poplavnih območjih. Po drugi strani pa bo po Fazarinčevih besedah za državno infrastrukturo umeščanje v prostor lažje, "a ti objekti bodo morali zagotavljati primerno odpornost ter izničiti vse negativne vplive, ki bi s tem umeščanjem nastali v prostoru".

Sorodna novica Vodja sveta za vode Fazarinc: Nekatera območja bo treba zapustiti

Druga tema na srečanju je bila zakon o obnovi, ki je še v pripravi. "V tem trenutku so resorji pripravili svoje predloge, zakon pa se usklajuje. Skozi zakon o obnovi želimo priti do varnejše in odpornejše infrastrukture, ki bo zagotavljala dolgoročno kakovost življenja, predvsem na najbolj prizadetih območjih," je dejal Brežan. Dodal je, da je namen priti tudi do učinkovitejšega in robustnejšega sistema upravljanja voda ter do učinkovitejšega sistema prostorskega načrtovanja, ki bo preprečilo takšne dogodke, kot smo jim bili priča ob zadnji ujmi.

Kdaj bo znano, ali se bodo morali prizadeti prebivalci seliti na nove lokacije?

Fazarinc je glede morebitnih selitev prebivalcev na območjih, kot so Luče ali Male Braslovče, dejal, da bo o selitvah odločala politika. "Dolžnost stroke je, da pravilno oceni, kakšna je stopnja nevarnosti in ogroženosti (...) Kar se strokovnosti tiče, so stališča relativno jasna. Ti objekti so na poplavnih območjih v razredih, kjer danes gradnja ne bi bila dopustna, vsaj v večini primerov."

Brežan je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, kako hitro bodo ljudje, ki so jim poplave uničile bivališča, izvedeli, kako naj postopajo naprej, torej ali naj obnavljajo svoje objekte, ali naj načrtujejo novo gradnjo. Obljubil je, da bodo odločitve o umeščanju v prostor na prizadetih območjih hitrejše kot običajno v občinskih prostorskih načrtih. "V interventni zakon smo vpeljali inštrument občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo, ki bo na lokacijah, določenih s strani vlade, omogočal hitrejše umeščanje objektov v prostor." Brežan je potrdil, da bo o tem odločala politika, a da bodo njene odločitve temeljile na strokovnih podlagah.

Fazarinc je na novinarski konferenci še dejal, da se je pri zadnjih poplavah izkazalo, da je treba upoštevati tudi poplavne dogodke s povratno dobo, ki je daljša od sto let. Na teh območjih bo za rabo umeščanja v prostor uveden razred "dodatne poplavne nevarnosti". Spomnil je tudi na problem erozije v hribovitem predalpskem svetu, kot npr. v zgornji Savinjski dolini, dolini Meže ali zgornjem toku Kamniške Bistrice.

Zaostrovanje gradnje na poplavnih območjih

Na terenu trenutno več kot 190 delovišč

Na vodotokih trenutno še vedno potekajo interventni ukrepi, je pojasnila direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre. "Trenutno je na terenu več kot 190 delovišč. Še vedno se izvaja vzpostavljanje pretočnosti strug, sanacija poškodovanih nasipov, nivelacija, kjer so bili nasipi znižani. Na nekaterih delih se tudi začasno vzpostavljajo objekti, nasipi za varovanje ljudi in infrastrukture," je pojasnila.

Ob tem je spomnila, da so bila v petek zagotovljena zadostna sredstva za interventna dela. "Predvidevamo, da bodo v tem tednu sklenjeni okvirni sporazumi z najugodnejšimi ponudniki, na podlagi katerih bomo nato sklenili izvedbene pogodbe, da bodo začeli izvajati dela na prioritetnih območjih." Dodala je, da se dinamika dela povečuje in da se vsak dan odpira več delovišč.

Predlogi, ki so jih na sestanku sveta za vode podali strokovnjaki, pa bodo po navedbah Neže Kodre pomembni predvsem v fazi obnove. "Ti predlogi so pomembni za to, da bodo ta območja naslovljena celovito, strokovno in trajno. Da ne bo v prihodnosti prihajalo do podobnih situacij," je dejala.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Foto: Zajem zaslona
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Foto: Zajem zaslona

Člani sveta za vode so v okviru drugega srečanja nadaljevali iskanje ukrepov za večjo poplavno varnost Slovenije. Svet združuje strokovnjake s področja hidrologije, geologije in drugih področij. Po strokovni plati ga koordinira gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, poleg njega pa svet sestavljajo še Matjaž Mikoš in Andrej Kryžanowski z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Mihael Jožef Toman z ljubljanske biotehniške fakultete, Barbara Čenčur Curk in Mihael Brenčič z naravoslovno-tehniške fakultete, nekdanji minister za okolje Pavel Gantar, hidrologinja Lidija Globevnik, Nataša Sovič z Agencije za okolje, Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo ter Miloš Bavec z Geološkega zavoda Slovenije.

SD za ukrepe za razvoj Koroške in Zgornje Savinjske doline

Predlog zakona o obnovi mora biti po mnenju SD v določenem delu oblikovan po vzoru pomurskega zakona, poroča STA. Ob tem mora vsebovati predloge za razvoj v poplavah najbolj prizadetih območij, predvsem Zgornje Savinjske doline in Koroške. Če jih ne bo, v SD napovedujejo pripravo ustreznih dopolnil oz. vložitev zakonskih predlogov po vzoru pomurskega zakona, je danes dejal vodja poslancev SD Jani Prednik. "To sta območji, ki po vseh koeficientih zaostajata za ostalimi regijami. Ta ujma vsaj na Koroškem ni povzročila ran, ampak je na žalost določene rane odprla in jih poglobila," je Prednik povedal v današnji izjavi ob robu seje DZ.

Ker je vodna ujma s težkimi kovinami onesnažen mulj nanosila po celotni Mežiški dolini in tudi v Dravsko dolino, Prednik tudi pričakuje, da bo vlada sledila stroki in upoštevala mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Lahko se pogajamo, katera cesta je bolj ali manj prioritetna, pri zdravju pa se ne bomo pogajali," je zatrdil Prednik in vlado pozval, naj nemudoma najde trajne rešitve za odvoz mulja.