Vodja službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je skupaj z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel obiskal Psihiatrično bolnišnico Begunje in vodotoke na območju Krpina ter Drage, ki so povzročili razdejanje v avgustovski vodni ujmi. Kot je povedal radovljiški župan Ciril Globočnik, je bilo veliko že postorjenega, veliko dela pa jih vseeno še čaka.

To velja tudi za bolnišnico, kjer so stroški obnove ocenjeni na kar šest milijonov evrov, do zdaj pa so v bolnišnici v sanacijo vložili 300.000 evrov lastnih sredstev. Kot je povedala v. d. direktorice bolnišnice Lea Žmuc Veranič, poteka sušenje poplavljenih prostorov, ki jih še vedno ne morejo uporabljati, zato jim močno primanjkuje prostora.

Po nasvetih zavoda za varstvo kulturne dediščine so odstranili tudi poškodovani omet. "Tisto, kar je bilo mogoče do zdaj, smo naredili. Nadaljujemo pa tudi pripravo različne dokumentacije, kar je precej dolgotrajen postopek," je poudarila Žmuc Veranič.

Splošna ocena stanja

Sorodna novica Odstranili bodo najmanj 348 objektov, največ v občini Braslovče

Šefic se je srečal tudi z gorenjskimi župani. Ocenil je, da so se župani odzvali učinkovito in da dejavnosti za sanacijo potekajo dobro.

Pojasnil je, da je bilo škode na vodotokih veliko in da se na njih še vedno opravljajo prva nujna dela za odpravo posledic ter zmanjšanje nadaljnjih tveganj. Začelo pa se je tudi načrtovanje dolgoročnih ukrepov na vodotokih in njihovih porečjih. Ko bodo ti načrti izdelani, bodo predstavljeni županom, kar Šefic računa, da bo februarja. "To bo pomembno tudi z vidika nekaterih drugih ukrepov, ki jih je treba letos izvesti," je povedal državni sekretar.

Sodelovanje z župani je označil za zelo konstruktivno, kot takšnega pa so župani ocenili tudi sestanek. Kot je povedal žirovniški župan in državni svetnik Leopold Pogačar, so poudarili predvsem izzive na področju vodotokov in plazov ter pri doseganju zastavljenih rokov in zagotavljanju potrebnih sredstev.

Izvedeli so, da naj bi ukrepi na vodotokih po pripravljenem načrtu obnove, ki je zdaj v pripravi, šli v realizacijo, pri čemer naj sredstva ne bi predstavljala težave. "Bolj kompleksna zadeva so plazovi. Fokus bo na plazovih, ki ogrožajo življenje ali premoženje, ostali pa so del naravnih dogajanj," je prejeta pojasnila povzel Pogačar.

Kar se tiče doseganja zastavljenih rokov, je Šefic županom svetoval, naj se trenutno osredotočajo na pripravo projektov in izbiro izvajalcev. "Med vrsticami nam je dal tudi upanje, da bi bili lahko določeni roki morda podaljšani, če bi bilo to potrebno," je dejal Pogačar in ob tem opozoril, da se na posameznih področjih pojavljajo težave s pomanjkanjem projektantov in izvajalcev.

Kot je povedal Šefic, bo v prihodnjih dveh letih intenzivnost obnove res velika. "Dejstvo je, da imamo v Sloveniji za nekatera področja dovolj projektantov, za nekatera pa nekoliko manj. Enako velja za gradbena dela. Pomembno bo dobro načrtovanje, določanje prioritet in pa predvsem dobro usklajevanje vseh dejavnosti," je dejal.