Brežina reke Meže. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Brežina reke Meže. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Po obsežnih poplavah na začetku avgusta je bilo vzorčenje tal opravljeno na 21 mestih na porečjih rek, ki so v poplavah povzročile največ škode. To so Gradaščica, Sora, Sava, Kamniška Bistrica, Pšata, Savinja, Meža, Drava in Mura.

Kot je pojasnila Janja Turšič z Arsa, se je z vidika vsebnosti kovin v tleh in usedlinah kot najbolj problematično izkazalo porečje Meže, kjer so bile kritične vrednosti svinca, kadmija in cinka bistveno povečane. Onesnažena usedlina se je po reki Meži prenesla tudi v Dravo, kjer pa so bile kritične vrednosti omenjenih kovin prav tako presežene, a so bile nižje kot v usedlinah Meže. Ob tem je analiza pokazala, da so bila nekatera območja onesnažena že pred poplavami, in sicer na območju Sneberij, Litije in Celja.

"Kot najbolj problematična se je pokazala lokacija Poljana na meji med občinama Mežica in Prevalje. Kot najbolj problematična kovina pa se je pokazal kadmij, za katerega je bila za večkratnik presežena kritična vrednost," je pojasnila Turšič.

Da sta z vidika vsebnosti kovin najbolj prizadeti porečij Meže in Drave, sicer za strokovnjake na Arsu ni presenečenje. "To je posledica večstoletne dejavnosti rudarjenja in predelave predvsem svinčeve rude in drugih kovinarskih industrij v Mežiški dolini," je dejala predstavnica Arsa.

NIJZ bo spremljal vsebnost svinca v krvi otrok

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo na podlagi rezultatov analiz pripravlja program ukrepov za pet prizadetih koroških občin. Ključni ukrepi bodo mokro čiščenje površin, stabilizacija tal in preprečevanje prašenja, preplastitev cestišč in ureditev lokacij za varno vrtnarjenje.

"Drugi ukrep, ki se nam zdi tudi potreben zato, da vidimo, kakšne so razmere, pa je, da opravimo humani biološki monitoring, torej da preverimo, kakšna je vsebnost svinca v krvi tri leta starih otrok. Kajti ti so tisti, ki so najbolj občutljivi in tudi najbolj dojemljivi za vnos svinca v telo," je pojasnil strokovni direktor NIJZ-ja Ivan Eržen.

Rezultate vzorčenja tal so predstavili strokovni direktor NIJZ-ja Ivan Eržen, direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, Janja Turšič z Arsa, Borut Vrščaj s kmetijskega inštituta in Dušica Majer s KGZS-ja. Foto: MMC RTV SLO
Rezultate vzorčenja tal so predstavili strokovni direktor NIJZ-ja Ivan Eržen, direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, Janja Turšič z Arsa, Borut Vrščaj s kmetijskega inštituta in Dušica Majer s KGZS-ja. Foto: MMC RTV SLO

V občinah Mežica in Črna na Koroškem se je od leta 2007 do 2022 izvajal program sanacije s težkimi kovinami obremenjenega okolja, ki je po besedah Eržena dal odlične rezultate. "Če primerjamo začetek in konec programa, ki je trajal 15 let, je bil delež otrok, ki so še vedno imeli visoko vsebnost svinca v krvi, 10-krat manjši," je pojasnil.

Zdaj načrtujejo, da bi poleg območij, ki so bila vključena v 15-letni program, v humani biološki monitoring vključili tudi otroke s Prevalj, Raven na Koroškem in iz Dravograda. "Tudi tam bomo spremljali, kakšne so razmere, in če se bo izkazalo, da otroci v tem okolju niso pretirano obremenjeni, bomo tega rezultata zelo veseli. To pa ne pomeni, da ne bomo pozivali prebivalcev tudi v spodnji Mežiški dolini, da upoštevajo tiste ukrepe, ki jih predlagamo zato, da zmanjšamo izpostavljenost prahu, ki je v tem okolju zaradi danih razmer obremenjen s svincem," je poudaril strokovni direktor NIJZ-ja. Odvzem krvi iz prsta bo NIJZ izvedel v sodelovanju z zdravstvenimi organizacijami, starše otrok, ki bodo povabljeni k sodelovanju, pa bo obvestil o tem, zakaj je to pomembno.

Avgustovske poplave so sicer razkrile veliko s kovinami obremenjenih površin, ki so bile v okviru programa prekrite. Kot je dejal Eržen, si zato na NIJZ-ju prizadevajo, da bi program ponovno zagnali in ga izvajali vsaj toliko časa, dokler ne bo sanirano tisto, kar je bilo prizadeto v poplavah. Strokovni direktor NIJZ-ja sicer misli, da "imamo dobre možnosti, da se izognemo posledicam na zdravje". Kot je dejal, namreč prebivalci spodnje Mežiške doline, kjer je potekal program sanacije, dobro poznajo ukrepe in se zavedajo, kaj svinec predstavlja za okolje in zdravje.

Ključno je ugotoviti, kako nevaren je material in kam ga odložiti

Ukrepe pripravljajo tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor. Kot je pojasnila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo čakajo na rezultate analize dodatnega vzorčenja, ki ga je pooblaščeni laboratorij začel v sredo. V prvi fazi je namreč ključno ugotoviti, ali gre pri posameznih usedlinah in mulju za nevaren ali inertni material, rezultate pa na ministrstvu pričakujejo v naslednjem tednu.

Za nevarne odpadke po pojasnilih direktorice direktorata za okolje obstajata le dve možnosti – sežig, ki je drag, saj so količine mulja ogromne, Slovenija pa sežigalnice nima, in posebna odlagališča. Na tem območju Slovenije je tako odlagališče le eno, lastnik je podjetje Tab Mežica, pogovori z lastniki o tem so že stekli, je pojasnila.

Poudarila je, da pridejo za odlaganje nevarnega materiala v poštev le lokalna odlagališča, saj mulja, ki ga je v Mežiški dolini ogromno, ne želijo voziti po državi in s tem povzročiti dodatna tveganja. "Če pa je usedlina inertna, se lahko uporabi denimo v gradbeništvu ali kmetijstvu," je dodala Bolte.

Onesnaženo usedlino je Meža odnesla tudi v Dravo

Župani čakajo na konkretne odgovore, skrbi jih dolgoročni vpliv

Župana občin Dravograd in Prevalje, Anton Preksavec in Matic Tasič, sta po srečanju s pristojnimi dejala, da so na tisoče kubičnih metrov mulja deponirali na začasne lokacije, ter opozorila, da je ob tem ponekod še veliko mulja na travnikih in drugih površinah. Preksavec je dejal, da ob drugi analizi kaj bistveno drugačnih rezultatov od že znanih, ki kažejo na precejšnjo onesnaženost s svincem, cinkom in kadmijem, ne pričakuje.

Oba župana sta ob tem dejala, da ne v dravograjski ne prevaljski občini nimajo lokacij, kamor bi lahko trajno deponirali mulj kot nevaren odpadek. "Če pa bo ta mulj klasificiran kot nenevaren odpadek, bomo skupaj z institucijami poiskali ustrezna zemljišča, kjer bi se ta mulj lahko ob reki Meži deponiral," je dejal Preksavec. Za zdaj tudi nimajo odgovorov na vprašanja, kje dobiti ustrezno nadomestno prst za lokacije, kjer bi bilo treba zamenjati kmetijsko zemljo.

Sorodna novica Pristojne službe zatrjujejo, da že preverjajo različne možnosti odlaganja onesnaženega mulja

Predlagani nadaljnji zaščitni ukrepi, s katerimi so do zdaj seznanjeni župani, so povzetek že znanih ukrepov sanacije okolja, ki so se preteklih 15 let izvajali v Zgornji Mežiški dolini, torej v občinah Črna na Koroškem in Mežica.

Tasič je sicer dejal, da so predstavniki države pred leti, ko so se odločali o občinah, ki jih bodo vključili v okoljski sanacijski program, za občino Prevalje rekli, da tam onesnaženost zemlje ni takšna, da bi zahtevala ukrepe. Zato danes govoriti o tem, da je na tem območju bilo onesnaženje že prej, ne vzdrži, pravi župan Tasič. Poudarja, da zdajšnji rezultati kažejo na veliko onesnaženost s težkimi kovinami v celotni Mežiški dolini, zaradi česar so po njegovih besedah lahko vsi zaskrbljeni, zato pričakujejo ukrepe.

"Mogoče smo res pričakovali preveč, stroka ne deluje na tako kratek rok. Nas pa skrbi, ker kljub temu, da škropimo asfaltne površine, se ta mulj ob vetru in suhem vremenu raznaša in ga vdihavamo. Kaj to pomeni na dolgi rok, nihče ne ve oz. ne da informacije," je po predstavitvi rezultatov dejal Tasič. Mokro čiščenje cest na Prevaljah že izvajajo, a župan pravi, da zmogljivosti za to nimajo dovolj, stroški s tem pa so veliki.

Navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih

Kmetijski inštitut Slovenije je ob tem pripravil navodila za remediacijo poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Primarni cilj je ohranjanje kmetijskih zemljišč, vrnitev rodovitnosti tal in vzpostavitev kmetijske pridelave, je pojasnil Borut Vrščaj z inštituta.

Med temeljnimi ukrepi na zelenjavnih vrtovih so odstranitev naplavljenih predmetov, grobega kamenja in mulja. Tega je mogoče, če ni znakov onesnaženja, razgrniti po okrasnih zelenicah, travnatih površinah ali okoli sadnega drevja. Za prehrano se smejo uporabiti užitni deli rastlin, ki jih poplavne vode niso dosegle.

Dušica Majer s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pa je opozorila, da so že pripravili tudi navodila za kmetovalce na poplavljenih območjih, in sicer tehnološka navodila ter navodila za ravnanje z zelenjadnicami po poplavah in s poplavljeno krmo. Vsa navodila so objavljena na spletni strani KGZS-ja.