Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Vse glasnejše so tudi zahteve po okoljski sanaciji celotne Mežiške doline in dela Dravske doline, kamor je prav tako naneslo s težkimi kovinami onesnaženi mulj.

"Pričakovali smo novo tiskovno konferenco, na kateri bi se povedalo ljudem, kako naj se obnašajo v bližini tega mulja in kam ga trajno deponirati, a tega podatka še nimamo," je za Prvi dnevnik povedal župan Dravograda Anton Preksavec.

Po ujmi 4. avgusta so v dravograjski občini z javnih in zasebnih površin odstranili več 10.000 kubičnih metrov mulja, ki so ga deponirali na dveh začasnih lokacijah, v nadaljevanju pa ga bo treba nekje trajno odložiti. "Tu čakamo navodila pristojnih organov," je v izjavi za medije po srečanju z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik dejal Preksavec.

Mulj odvzet na 21 merilnih mestih

Iz Kabineta predsednika vlade (KPV) so sporočili, da se je delovna skupina za koordinacijo obnove po poplavah seznanila, da je večja količina mulja še vedno odložena na začasnih lokacijah na prizadetih območjih. Pristojne službe so pojasnile, da bo treba pri neonesnaženem mulju od primera do primera določiti nadaljnjo rabo oziroma namembnost. Z onesnaženim muljem bo treba ravnati drugače, zato se že preverjajo različne možnosti odlaganja mulja.

Arso, občine, ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pozvali, da ministrstvu za okolje, podnebje in energijo čim hitreje podajo vhodne podatke, na podlagi katerih bodo lahko oblikovali rešitve za upravljanje odpadnega mulja.

Vzorci mulja in tal pod sedimentom na poplavnih območjih so bili odvzeti na 21 merilnih mestih. Ko bodo znani rezultati, bodo z njimi seznanili javnost.

50 milijonov škode v dravograjski občini

Občina Dravograd je tudi s ponujeno pomočjo uslužbencev Mestne občine Ptuj in večinoma z večernim delom zaposlenih v občinski upravi v aplikacijo Ajda že vnesla velik del popisane škode po ujmi. Prijavljena škoda je v dravograjski občini ocenjena na okoli 50 milijonov evrov.

V Dravogradu ogromne količine onesnaženega mulja

"Javili smo tudi že predhodno oceno škode, tu si obetamo čimprejšnje izplačilo teh 40 odstotkov," je dodal in izrazil upanje, da bo izplačilo izvedeno v dveh tednih, saj pričakuje, da bodo na občino začeli prihajati računi, občina pa zadosti sredstev za poplačilo stroškov nima.

Sorodna novica Kam z onesnaženim muljem?

Sestanka z ministrico se je udeležil tudi koroški poslanec Gibanja Svoboda Dušan Stojanovič, ki se zavzema za nadaljevanje okoljske sanacije na Koroškem ter da se popišejo lokacije, kjer so akutni problemi, da še naprej potekajo vzorčenja in da se za to zagotovijo ustrezna sredstva.

Sicer pa se je v dravograjski občini ob in po ujmi sprožilo več kot 240 plazov, ki trenutno mirujejo, je pa v dravograjski občini še vedno evakuiranih 35 ljudi. Največji plaz je v naselju Tribej, gre za plaz Matavunder. Glede tega imajo po županovih besedah v sredo sestanek z geomehaniki, ki bodo podali končno oceno, ali se prebivalci lahko vrnejo v svoje hiše ali pa bo treba hiše porušiti in ljudem zagotoviti nadomestna bivališča.

Kako ravnati z muljem?

Pristojni prebivalcem zgornje Mežiške doline pri rokovanju z muljem svetujejo, naj uporabljajo osebna varovalno opremo; zaščitne rokavice, škornji. Mulj je treba odložiti na mesta, kjer se zbirajo odpadki, pri čemer bodo za mulj poskrbele pristojne službe.

Še posebej je treba paziti in preprečiti, da bi se z muljem igrali otroci. Zanje je ob tem pomembno, da si pogosto umivajo roke, posebno po opravilih in igranju v naravi, ob prihodu v bivalno okolje, pred hranjenjem in pred spanjem.

Poplavljena zemlja je lahko onesnažena tudi z mikroorganizmi (kanalizacija, greznice/septične jame) in nevarnimi kemikalijami, kot so kurilno olje, mešanice naftnih derivatov, pesticidi, barve in druge kemikalije. Zato priporočajo odstranitev naplavin na vrtu ter priporočajo saditev rastlin, ki nase vežejo tudi snovi, ki so sicer nezaželene v zemlji.

Kako zagotoviti ustrezno podporo javne uprave?

Ministrica za javno upravo je sicer Koroško obiskala v okviru rednih regijskih obiskov upravnih enot. "Tudi na upravnih enotah smo se pogovarjali o tem, kako zagotoviti čim bolj učinkovito podporo državne uprave v postopku sanacije," je dejala.

Pogovarjali so se tudi o napovedanem zakonu za obnovo. "In tu sem obljubila tako županom kot tudi načelnicam upravnih enot, da bomo tvorno sodelovali in pogledali, kje dejansko imamo prostor za izboljšave znotraj lastnih postopkov. Ker ključno vendarle bo, da so ti postopki hitro izpeljani, zato da bi potem tudi sama obnova lahko hitro stekla," je dejala ministrica.

Med drugim je spomnila, da je država z interventno zakonodajo sprejela hitre postopke za zaposlovanje tujcev, ki prihajajo iz nevizumskih držav. "Tu bomo pogledali, ali lahko katere izmed teh postopkov tudi trajno umestimo v našo zakonodajo. Druga zadeva so gradbena dovoljenja. Tu bo veliko nadomestnih gradenj, veliko bo tudi razlastitev. In izkušnje s terena bodo tiste ključne, ki bodo morale biti vtkane tudi v samo zakonodajo," je še dejala ministrica.