Okrožni državni tožilec Žarko Bejek je danes namreč umaknil obtožnico. Primer sega v leto 2008, ko je bila vložena obtožnica zoper nekdanja častnika JLA Vlada Trifunovića in njemu podrejenega Berislava Popova.

Pri prodiranju oklepne enote iz varaždinske vojašnice proti mejnemu prehodu v Gornji Radgoni med osamosvojitveno vojno leta 1991 naj bi bila odgovorna za napade in poškodovanje več civilnih objektov v Hrastju-Moti, Radencih in Gornji Radgoni, pri čemer sta umrla tudi dva civilista. Obtožnica ju je bremenila vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom. Sodni proces pred velikim senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval predsednik sodišča Branko Palatin, se je začel leta 2010, obema obtožencema pa so sodili v njuni odsotnosti.

Po zaslišanju številnih prič je senat okrožnega sodišča avgusta 2013 Vlada Trifunovića oprostil, Berislava Popova pa obsodil na pet let zapora. Po pritožbi zagovornika Danila Harija je višje sodišče maja 2014 sodbo Trufinoviću potrdilo, v delu, ki se nanaša na Popova, pa razveljavilo in vrnilo murskosoboškemu okrožnemu sodišču v ponovno odločanje.

Vnovično sojenje se je začelo marca letos
Vnovično sojenje Berislavu Popovu se je pred velikim senatom okrožnega sodišča, ki mu je tudi tokrat predsedoval Branko Palatin, začelo marca letos. Po zaslišanju štirih prič ter izvedencev Marjana Mališiča in Darka Lubija je predsednik senata želel še slišati mnenje izvedenca, ki bi izdelal vojaško taktično analizo takratnega dogajanja. Pripravila sta jo strokovnjaka vojaške taktike Marko Unger in Tomaž Pörš.

Ta je v današnjem pričanju poudaril, da sta pri izdelavi mnenja poleg dokumentacije v povezavi s takratnim dogajanjem uporabila vse predpise, pravila in določila mednarodnega vojnega prava. Med drugim je dejal, da ni bilo nikjer zaslediti, da bi Berislav Popov, ki je bil odgovoren za celotno enoto, komur koli naročil, da bi morali povzročati škodo ali ropati, in presodil, da je enota Popova ravnala v skladu s pravili.

Na vprašanje okrožnega državnega tožilca glede poškodovanja civilnih objektov pa je Pörš odgovoril, da se po končni razporeditvi enote območje v razdalji od 100 do 1.500 metrov lahko označuje za vojno območje. S tem pa zgradbe znotraj njega izgubijo status civilnih objektov. Na vprašanje tožilca, ali bi se smrt dveh civilistov dalo preprečiti, pa je izvedenec odgovoril, da bi se najverjetneje dalo, a da bi moral branilec poskrbeti za to, da se civilno prebivalstvo umakne, in poudaril, da krivde za žrtvi ni mogoče naprtiti nobeni strani.

Pričanje strokovnjaka s področja vojaške taktike pa je bilo očitno ključno za razplet sojenja. Okrožni državni tožilec je po njegovem nastopu namreč presodil, da ni elementov za očitano kaznivo dejanje vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom, in umaknil obtožnico.

Predsednik senata Branko Palatin je tako izrekel zavrnilno sodbo, s tem pa se je postopek proti Popovu končal. Njegov zagovornik Danilo Hari je po obravnavi zadovoljen dejal: ''Končno smo dočakali določitev v zadevi, ki je obremenjevala Radgončane, Slovenijo in mojega varovanca. Izvedenci so povedali svoje, skratka da ni šlo za kršitev ženevskih konvencij, ki so dokaj stroge in dokaj striktne. Menim, da je sodba pravična, kar tudi kaže na to, da je tožilec obtožbo umaknil.'' Čeprav so Berislavu Popovu tudi tokrat sodili v njegovi odsotnosti, je bil po sojenju dosegljiv po telefonu.

Dejal je, da ga veseli, da se je postopek po tolikih letih vendarle končal, in dodal, da je zadovoljen s sicer pričakovanim razpletom. Poudaril je še, da primer ni bil enostaven, sodišču pa očital, da je zanemarilo nekatera dejstva in da ni upoštevalo njegovega pisnega zagovora. Po mnenju Popova bi se postopek lahko končal veliko prej oziroma se sploh ne bi začel, če bi pristojni za ustrezna mnenja kompetentnih strokovnjakov zaprosili že prej. Na vprašanje, ali bo morda zahteval odškodnino zaradi procesa, pa je odgovoril, da se bo o tem še posvetoval z odvetnikom. Sicer pa bodo stroški sojenja Popovu bremenili državni proračun.