Udeleženci okrogle mize o prihodnosti pridelave in predelave zelišč, ki je potekala v sklopu Eko kul festivala, so se strinjali, da potrebujejo strateške usmeritve, ki bi lahko bile smernica za pripravo ukrepov podpore v zeliščarstvu.

Milan Kalan, ki se s pridelavo zelišč ukvarja že 30 let, je dejal, da se že 25 let neuspešno bori za uvedbo statusa zeliščarja, a ker je registriranih premalo zeliščarjev, se nič ne premakne. Po njegovih besedah se vsi, ne samo pridelovalci zelišč, povezujejo le takrat, ko nastanejo tržni viški, najbolj pa jim nepovezovanje očitajo tisti, ki bi morali biti vzor, tudi pristojna ministrstva.

Prav tako je pomembno povezovanje baze, torej pridelovalcev zelišč, z institucijami, ki imajo znanje, ki ga lahko prenašajo na zeliščarje, je dejal Kalan in izpostavil različne razpise, ki so "narejeni za velike kmetije". In medtem ko kmetije z več deset hektarji zaposlujejo manj kot deset ljudi, je na 80 hektarjih zeliščarstva zaposlenih 1000 ljudi, je dejal. "A o tem, da z zeliščarstvom vzdržujemo tisoč delovnih mest, tudi ljudi, ki imajo delovne omejitve in na klasičnih kmetijah ne morejo delati, se ne govori," je bil kritičen.

Nasadi zelišč so ovrednoteni z 1,5-kratnikom trajnih nasadov

Udeleženci okrogle mize so izpostavili tudi dvojna merila, s katerimi se spopadajo. Pri obdavčitvi so namreč nasadi zelišč ovrednoteni z 1,5-kratnikom trajnih nasadov, ko pa s temi istimi nasadi pridobivajo subvencije, so ovrednoteni kot njive, posledično je podpora nižja, so navedli.

Strinjali so se, da je farmacevtska industrija slovenskim pridelovalcem zelišč nedostopna, saj potrebuje velike količine. Poleg tega v Sloveniji ni neomejenih razpoložljivih površin. Okoli 78 odstotkov države je v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), kjer sicer so možnosti za pridelavo zelišč, a so tudi ta zemljišča majhna, razdrobljena. Je pa na teh zemljiščih po njihovih navedbah mogoče pridelati visokokakovostna zelišča.

"Na nas je, da se ustrezno organiziramo in izdelke ponudimo javnemu sektorju"

Obseg pridelave in predelave zelišč se sicer počasi povečuje in presega prodajo na domu, stojnicah in tržnicah, kar zahteva več koordinacije in vzpostavitev ustrezne infrastrukture. "Če bomo imeli trg in povpraševanje, se lahko odkupni centri lahko hitro postavijo," meni direktorica Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan in ustanoviteljica ekološke zeliščne kmetije Vidov brejg v Fokovcih na Goričkem Tatjana Buzeti.

Nove možnosti se bodo pridelovalcem in predelovalcem zelišč odprle jeseni, ko bodo morale vzgojno-izobraževalne ustanove skladno z novimi smernicami zagotavljati 30 odstotkov količin prehrane, pridelane na ekološki način, kamor spadajo tudi izdelki iz zelišč, kot so na primer čaji. "Zdaj je pritisk ne samo na šolah, da zagotovijo potrebne količine, ampak tudi na nas pridelovalcih, da se ustrezno organiziramo in izdelke ponudimo javnemu sektorju," je podčrtala Buzeti.

Napovedala je še več podobnih okroglih miz in širšo razpravo o pridelavi zelišč, v kratkem naj bi se sešli tudi s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.