Bržan je poudaril, da ne zahtevajo posebne obravnave, ampak zahtevajo vodo, ker je nimajo dovolj in je nimajo od kod vzeti. Foto: Pixabay
Bržan je poudaril, da ne zahtevajo posebne obravnave, ampak zahtevajo vodo, ker je nimajo dovolj in je nimajo od kod vzeti. Foto: Pixabay

"Prepričan sem, da moramo prenehati nadaljevati študije na študije, da se moramo odločiti in smo se že odločili, da je projekt pregrade in akumulacije Padež primeren za vodooskrbo in za stabilen vir, in bomo v tem smislu tudi nadaljevali postopek, seveda ob hkratni analizi tudi vseh drugih variant," je na novinarski konferenci po koordinaciji županov Istre in predstavnikov lokalnega gospodarstva poudaril Vizjak.

Priznal je, da pri vsakem tovrstnem projektu trčijo na različne interese in potrebe, vendar je treba imeti v mislih tudi ustavno pravico prebivalcev Istre do pitne vode in vprašanje solidarnosti. "Verjamem, da bomo dosegli širše soglasje o tem projektu tudi na račun argumentirane, strokovne diskusije v okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta in novelacije številnih podatkov, ki so potrebni, da pridemo zadevi res aktualno tudi do dna," je še poudaril minister.

Ob tem je dodal, da mora projekt dodatnega vodnega vira ponuditi dodano vrednost tudi kraškim občinam s stabilnejšo in zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo. Pri pripravi projekta bodo sledili vsem potrebnim postopkom, vključili javnost ter izvedli celovito presojo vplivov na okolje, vendar bodo to po ministrovih besedah naredili "učinkovito in hitro".

Prav tako računajo na pridobitev sredstev iz prihodnjega večletnega proračunskega obdobja EU-ja. Vizjak ni želel napovedovati točnih rokov, je pa izrazil pričakovanje, da bo državni prostorski načrt mogoče sprejeti do konca mandata te vlade.

Gostitelj srečanja, koprski župan Aleš Bržan, je poudaril, da gre pri dodatnem vodnem viru tudi za vprašanje nacionalne varnosti: "Ni namreč vprašanje, ali se lahko zgodi, da bo zmanjkalo vode v pipah gospodinjstev ali gospodarstva slovenske Istre. Vprašanje je, kdaj je bo zmanjkalo oz. do kdaj nam bo uspevalo krpati potrebe po pitni vodi s pomočjo tuje države (Hrvaške. op. STA) in iz različnih nezanesljivih in komercialnih virov."

Nesreča vlaka pri Hrastovljah, ko je v tla steklo okoli devet tisoč litrov kerozina, je opozorila na nujnost alternativnega vira pitne vode. Ob nesreči je bila namreč največja skrb, ali bo kerozin dosegel vir Rižane, ki z vodo oskrbuje celotno slovensko Istro. Pri meritvah in monitoringu, ki ga vse od takrat izvajata Slovenske železnice kot povzročitelj in Rižanski vodovod, ga ni bilo zaznati. Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle
Nesreča vlaka pri Hrastovljah, ko je v tla steklo okoli devet tisoč litrov kerozina, je opozorila na nujnost alternativnega vira pitne vode. Ob nesreči je bila namreč največja skrb, ali bo kerozin dosegel vir Rižane, ki z vodo oskrbuje celotno slovensko Istro. Pri meritvah in monitoringu, ki ga vse od takrat izvajata Slovenske železnice kot povzročitelj in Rižanski vodovod, ga ni bilo zaznati. Foto: Radio Koper/Tjaša Škamperle

Bržan je ob tem dodal, da ne zahtevajo posebne obravnave, ampak vodo, ki je nimajo dovolj in je nimajo od kod vzeti. Na Krasu po njegovih besedah potrebujejo predvsem naložbe v vodovodno omrežje oz. njegovo obnovo, kar je sicer potrebna naložba, "a je ne gre primerjati z naložbo v vodni vir za regijo, ki vode nima". Poleg tega je zajetje Padež kot najprimernejše izbrala tudi stroka.

Ob tem je Bržan poudaril tudi, da bi bila brez vode gospodarska škoda lahko milijardna, prizadeta pa ne bi bila le Istra: "Zavedati se moramo, da če Istra ostane brez vode, bo žejna vsa Slovenija."