MMC priporoča
Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki so jih člani projekta SloWolf poskušali preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v varstvo in upravljanje te vrste. S projektom so dobili prvo natančno in objektivno oceno številčnosti volkov pri nas. Ocenjena največja letna številčnost volkov v Sloveniji v trajanju projekta je bila okrog 39 osebkov, ki so sestavljali osem do 11 tropov. Foto: Miha Krofel/volkovi.si
Projekt je trajal štiri leta. Vodili so ga na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodelovali so tudi Zavod za gozdove Slovenije, Društvo Dinaricum in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pomembni neuradni partnerji so bili Lovska zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije. Foto: Miha Krofel/volkovi.si
       Če bomo ljudje volkove (in druge prostoživeče živali) doživljali predvsem kot del narave, jih bomo tudi lažje sprejeli. Sobivanje bo ostalo izziv, vendar so vedno pogosteje na voljo mehanizmi in nova znanja, ki nam to sobivanje olajšajo. Smo pa že prehodili dolgo pot – v sto letih smo prišli od izplačevanja nagrad za ubitega volka do tega, da te živali cenimo in varujemo kot pomembno naravno dediščino in ključen del naše narave. Jaz bi rekla temu napredek.       
Največji izziv ohranjanja volkov pa predstavljajo škode zaradi volkov. V okviru projekta je osem rejcev prejelo zaščitna sredstva v obliki visokih elektroograj ali pastirskih psov. Že v prvih dveh letih je pri teh rejcih zaradi uporabe varovalnih kompletov nastalo za 200.000 evrov manj škode zaradi volkov kot leto prej, torej skoraj toliko, kot je slovenski proračun porabil za sofinanciranje projektov. Foto: volkovi.si
Raziskava odnosa javnosti do volka v okviru projekta je pokazala, da večina prebivalstva z območja njegove prisotnosti sicer podpira njegovo ohranitev in si želi sobivanja, a se ga mnogi še vedno bojijo, čeprav zdrav volk človeku ni nevaren in se mu večinoma izogiba. Foto: Miha Krofel/volkovi.si
Da bi ugotovili, kakšno je njihovo vedenje in kakšne prostorske zahteve imajo volkovi, so v projektu z ovratnicami opremili sedem volkov (štiri samce in tri samice). Telemetrične podatke so združili s podatki, pridobljenimi na zimskih sledenjih in na poletnih spremljanjih z izzivanjem oglašanja volkov. Foto: volkovi.si
Slavčeva telemetrična ovratnica. Foto: Facebook SloWolf
Odziv prostovoljcev jih je presenetil. V prijavi so načrtovali vključevanje okrog 50 prostovoljcev. Danes imajo v bazi prostovoljcev več kot 800 imen. Foto: volkovi.si
       Nezakonito ubijanje volkov pri nas je omejeno na le nekaj posameznih dogodkov in ga v okviru projektne skupine nismo prepoznali kot ključno grožnjo obstoju volka pri nas. Povprečen slovenski lovec je zelo naklonjen ohranjanju volka v Sloveniji. Kljub temu pa je nezakonito ubijanje zavarovanih vrst, ko se pojavi, treba obravnavati z vso resnostjo, tako s strani organov pregona kot s strani lovcev samih. Tukaj bi se dalo še kaj narediti. Vseeno pa moramo krivolov razumeti kot simptom, ne kot osnovni problem. Ključno je ohraniti, pa tudi izboljšati odnos različnih javnosti do volka in v to smo med projektoma vložili veliko truda.       
 O krivolovu
Volk lahko postane v naših razmerah človeku nevaren v dveh primerih: če zboli za steklino ali če ga poskušamo udomačevati oz. navajati na ljudi. Foto: Miha Krofel/volkovi.si
       Naše raziskave so pokazale, da nam je predvsem uspelo ljudi informirati o volkovih in na ta način vplivati na zmanjševanje strahu pred volkom.       

Dodaj v

Videti volka v naravi je privilegij, ki se ga moramo veseliti

Projekt SloWolf segel prek slovenskih meja
6. marec 2015 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Volkovi pri nas se človeka neizmerno bojijo in se mu na široko izogibajo. Že videti volka v naravi je redek privilegij, ki se ga moramo veseliti, ko se nam zgodi, razloga za strah pa ni prav nobenega."

Aleksandra Majić Skrbinšek je le ena izmed štirinajstih sodelavcev, ki so štiri leta sodelovali pri projektu varstva in spremljanja varstvenega statusa populacije volka v Sloveniji (SloWolf), ki je bil pred kratkim izbran v skupino najboljših projektov programa EU LIFE. SloWolf se je tako znašel med projekti, ki jih članice EU-ja skupaj z Evropsko komisijo vsako leto izberejo med tistimi projekti, ki so bili zaključeni in ovrednoteni v predhodnem letu.

"Zavedali smo se, da smo uspešno izvedli in zaključili projekt. Večino zastavljenih ciljev smo celo presegli in o tem smo učinkovito poročali sofinancerjem – Evropski komisiji in našima ministrstvoma - Ministrstvu za okolje in prostor in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu nas je priznanje presenetilo, saj naš projekt, čeprav za Slovenijo zelo pomemben, na evropski ravni obravnava le delček ene populacije. Nismo pričakovali, da bodo naši rezultati tako odmevni tudi zunaj naših meja," je na vprašanje, kako so doživeli novico o tem, da bodo 4. junija v Bruslju v okviru prireditve Zeleni teden, prejeli laskavo nagrado, odgovorila Aleksandra Majić Skrbinšek, vodja projekta varstva in spremljanja volkov v Sloveniji.

Projekt je prinesel številne pozitivne učinke: "Verjamemo, da smo izboljšali možnosti za dolgoročno ohranjanje volka pri nas, predvsem skozi ozaveščanje o možnih načinih zmanjševanja konfliktov v kmetijstvu. Volka smo skušali prestaviti čim bolj objektivno, skozi znanstvena dejstva in na ta način smo vsaj delno demistificirali njegovo podobo."

Polno ime projekta SloWolf je Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji in je prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji. Izvajali so ga od 1. januarja 2010 do konca leta 2013 na Univerzi v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove in Društvom Dinaricum kot partnerjema. Cilj projekta je bil prispevati k dolgoročnemu ohranjanju populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter k izboljšanju njihovega sobivanja z ljudmi. V projektu so, kot pove Majić Skrbinšek, dosegli vse načrtovane cilje, mnoge so tudi presegli.

"Volkovi so naravni plenilci prostoživečih parkljarjev v naših gozdovih. Živijo v tropih in potrebujejo velik življenjski prostor. Mnogo pomembnih podrobnosti iz njihovega življenja, na primer število živali v povprečnem tropu, število tropov in velikosti njihovih teritorijev pri nas, pred projektom SloWolf nismo poznali. Tudi odnos ljudi do volkov je lahko zelo različen. Posamezne skupine ljudi, kot so na primer lovci in živinorejci, lahko pridejo zaradi plenjenja divjadi ali drobnice z volkom v konflikt. Po drugi strani pa volka vse pogosteje razumemo kot pomemben element ekosistema ter simbol divjine in neokrnjene narave. Obstoj volkov v Sloveniji je odvisen od vrste dejavnikov, ki smo jih v projektu poskušali najprej preučiti, nato pa zbrano znanje vključiti v uspešno varstvo in upravljanje te karizmatične velike zveri," še pojasni koordinatorica projekta in raziskovalka v skupini za ekologijo živali na Katedri za ekologijo in varstvo okolja na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti na Univerzi v Ljubljani.

Smrtnost volkov velika
Da bi ugotovili, kakšno je njihovo vedenje in kakšne prostorske zahteve imajo volkovi, so v projektu z ovratnicami opremili sedem volkov (štiri samce in tri samice). Telemetrične podatke so združili s podatki, pridobljenimi na zimskih sledenjih in na poletnih spremljanjih z izzivanjem oglašanja volkov: "S poletnimi spremljanji smo v vsaki sezoni na projektnem območju zasledili pet do sedem legel. V izvedbo zimskih sledenj, na katerih smo zbirali neinvazivne genetske vzorce (iztrebke, urin in slino na plenu) in pridobili podatke o rabi prostora ter velikosti tropov, smo vključili lovske družine in druge prostovoljce. Odziv prostovoljcev nas je presenetil. V prijavi smo načrtovali vključevanje okrog 50 prostovoljcev. Danes imamo v naši bazi prostovoljcev čez 800 imen. Vzorce za genetske analize smo zbirali v letnih ciklih, vezanih na biologijo volka. Na podlagi analiz teh vzorcev smo lahko prvič robustno, natančno in objektivno ocenili velikost volčje populacije v Sloveniji. V triletnem intenzivnem spremljanju velikosti populacije je bila ta stabilna in se med leti kljub visoki zaznani smrtnosti skoraj ni spreminjala. V Sloveniji je med projektom v od 8 do 11 tropih živelo okoli 46 volkov (od 42 do 50). Velik populacijski obrat (rodnost, smrtnost, imigracije in emigracije) ima pomemben vpliv na razmeroma velika nihanja njihove številčnosti znotraj posameznega leta (v povprečju med 33 in 46 osebki). Štirje čezmejni tropi imajo razmeroma velik del teritorija na Hrvaškem in jih zato za namene upravljanja populacije nimamo za popolnoma "slovenske" (50 % živali štejemo k vsaki izmed držav). Z upoštevanjem čezmejnih tropov smo ocenili, da je bilo v Sloveniji za potrebe upravljanja največ okoli 39 osebkov (34 do 43)."

Pri projektu so sledili sedmim volkovom, ki so nosili telemetrične ovratnice - ti so doživeli različne usode: največ jih je padlo pod streli, dva je povozil avto, za nekatere pa ne vedo čisto točno, kaj se je zgodilo, ker so ovratnice nehale delovati. Trditev, da primer sedmih volkov kaže na to, da je smrtnost volkov pri nas visoka, je Aleksandra komentirala: "Nedvomno je smrtnost volkov pri nas visoka – letno izgubimo skoraj eno tretjino reproduktivnih volkov, skozi smrtnost ali emigracijo (enega in drugega ne moremo vedno ločiti) pa pri nas vsako leto izgine skoraj polovica populacije. Po drugi strani se je vsaj med projektom to izginjanje brez težav nadomeščalo, večinoma z rodnostjo, nekaj pa tudi z imigracijo. Tako velik populacijski obrat za volkove ni nenavaden – biti volk je nevarno, tudi če te ne lovijo, in vrsta je z evolucijo razvila mehanizme za izjemno populacijsko plastičnost."

O projektu
Zdaj, ko je minilo že nekaj časa od konca projekta, nas je zanimalo, kako ocenjujejo projekt, kaj jim je prinesel: "Za vse sodelujoče je bil projekt izredna vaja za delo v timu. Projekt je bil zastavljen interdisciplinarno, kar pomeni, da smo morali vsi skupaj preseči običajen način delovanja "vsak na svojem vrtičku" in se pogovarjati in sodelovati. Z vidika sodelujočih je ta izkušnja verjetno največji kapital, ki smo si ga v projektu pridelali. Po drugi strani pa vemo o volkovih pri nas danes neprimerno več, kot smo vedeli pred projektom. Postavili smo dober temelj upravljanju in varstvu te vrste in poskrbeli, da se izsledki in izkušnje iz projekta neposredno prenesejo v prakso."

S kakšnimi težavami pa so se srečevali pri projektu: "Naša največja težava je bila v bistvu ta, da smo si želeli narediti še dosti več, vendar za vse ni bilo dovolj časa in sredstev. Entuziazem vseh sodelujočih se je zrcalil tudi v splošnem pristopu k delu – ni bil cilj s čim manj truda doseči nekaj zadanih ciljev, da vsaj približno upravičimo porabljena sredstva. Prav nasprotno, vse se je delalo "na polno", pri vsem smo želeli izvedeti ali narediti še več, iskali smo dodatne vire in sredstva, da bi izpeljali še kakšno novo idejo, ki se je utrnila med samim projektom."

Strah pred volkovi odveč!
Volkovi so nevarni, zverinski, se še vedno pogosto sliši med ljudmi, nazadnje so pravo paniko zagnali v Sodražici, ko so opazili trop volkov blizu vasi. S projektom pa so želeli dokazati ravno nasprotno - da so volkovi mirne živali, ki ne raztrgajo človeka takoj, ko ga zagledajo. Je res, da se volkovi človeka celo bojijo? Kdaj in če sploh pa volk postane nevaren? "Volkovi pri nas se človeka neizmerno bojijo in se mu na široko izogibajo. Že videti volka v naravi je redek privilegij, ki se ga moramo veseliti, ko se nam zgodi, razloga za strah pa ni prav nobenega. Resda se v svetu pojavljajo primeri napadov volka na človeka, so pa to izjemni dogodki in ne pravilo. Pri nas in v naši okolici takšnega dogodka v novejši zgodovini nimamo dokumentiranega. Volk lahko postane v naših razmerah človeku nevaren v dveh primerih: če zboli za steklino ali če ga poskušamo udomačevati oz. navajati na ljudi. Prav takšni "napol udomačeni" volkovi so dejansko v Kanadi leta 2005 ubili človeka."

Pomembna vloga volka v ekosistemih
Med ljudmi je tudi premalo ozaveščenosti o ekološki vrednosti velikih zveri, kot so tudi volkovi. "Ne tako dolgo nazaj se je domnevalo, da živali na vrhu prehranskega spleta, vrhunski plenilci, nimajo bistvenega vpliva na ekosistem. Danes je vse več dokazov, da je resnica prav nasprotna. Vse kaže, da imajo vrhunski plenilci ključno regulacijsko vlogo v ekosistemih, ker vplivajo tako na gostoto kot na prostorsko razporejanje svojega plena in tako povzročijo kaskaden efekt, ki se odrazi na celotnem ekosistemu. Eden izmed najbolj znanih primerov je iz nacionalnega parka Yellowstone v ZDA. Po ponovni naselitvi volkov so se veliki rastlinojedi začeli drugače razporejati, obnovila se je vegetacija ob vodotokih, posledično se je povišala vrstna pestrost ptic, dvoživk in vodnih živali. Obnova vegetacije se je pojavila tudi širše in celotna krajina je začela spreminjati podobo. Večanje števila vrst in interakcij med njimi veča kompleksnost ekosistema, kar v naravi pomeni stabilnost. Natančne vloge volka v naših ekosistemih ne poznamo, gotovo pa je pomembna, saj so se ti oblikovali v njegovi prisotnosti."

Volčji Romeo in Julija srečna v Italiji
Najbolj znan med opazovanimi volkovi je Slavc, ki zdaj živi v Italiji. Njegova zgodba je pritegnila tudi tujce, prečkal je štiri države, da bi si dom ustvaril v Italiji. Nastaja celo film, ki bo povedal tudi Slavčevo zgodbo, prikazali pa ga bodo na nemški televiziji ZDF. Slavčeva zgodba je vzbudila veliko pozornosti tudi v Sloveniji, s projektom so uspeli javnost seznaniti z volkovi, kar je bil prav tako eden izmed ciljev projekta. Imajo kakšne informacija, kako danes kaže z volčjima Romeom in Julijo?

"Imeli smo srečo, da smo ovratnico za spremljanje gibanja volkov namestili prav na tega volka. Slavc je bil rojen v slovensko-hrvaškem tropu Slavnik in je sredi decembra leta 2011 zapustil svoj rodni trop. Na svojem skorajda epskem potovanju je prepotoval celotno Slovenijo, velik del Avstrije in prečkal italijanske Alpe, nato pa se ustalil na območju Lessinie, v bližini Verone. Tam je po neverjetnem spletu okoliščin srečal volkuljo iz zahodnega dela Alp, ki je tudi sama zapustila svoj dom. Najbližji znani trop iz njene italijansko-francoske populacije je od naravnega parka Lessinia oddaljen približno 200 kilometrov, kar je podobna oddaljenost kot do naše dinarsko-balkanske populacije volkov. Mediji so navdušeno poročali o "volčjih Romeu in Juliji". Od takrat sta Slavc in Julija že dvakrat imela mladiče in njun trop zdaj šteje 10 osebkov."

Slovenija prijazna do zveri
Ali je Slovenija država, prijazna do zveri, in kaj bi morali zakonsko spremeniti, da bi se volkovom bolje pisalo? "Slovenija je prijazna do zveri. Najboljši dokaz za to je stabilno stanje populacij, predvsem rjavega medveda in volka. Dobro bi bilo bolje urediti predpise na področju reševanja škod, ki jih zveri povzročajo predvsem v kmetijstvu." Glede odstrela volkov pa: "Glede odstrela volkov smo v projektni skupini SloWolf mnenja, da odstrel volkov ni nujno v nasprotju s prizadevanji za dolgoročno ohranitev populacije volkov in ob pravilnem načrtovanju ne ogroža slovenskega dela populacije volkov. Treba se je zavedati, da ohranjanje živalskih vrst ne pomeni enako kot popolna zaščita in varovanje vseh osebkov v populaciji. Trajnostni lov in lovstvo na splošno imata v Sloveniji dolgo tradicijo in še danes pomembno prispevata k naravovarstvu in soobstoju ljudi ter prostoživečih živali. Vendar mora biti poseganje v populacije zavarovanih živalskih vrst načrtovano tako, da se v čim večji mogoči meri preprečujejo negativni učinki lova in tarčno prispeva k doseganju namena, zaradi katerega je bil odstrel pravzaprav sploh dovoljen."

Kako naprej?
Spremljanje varstvenega stanja populacije volka po koncu projekta opredeljuje Akcijski načrt za upravljanje populacije volk (Canis lupus) v Sloveniji za obdobje 2013-2017, "ki se na žalost v tem delu še ne izvaja, tako da danes ne vemo, kaj se dogaja z našo populacijo volkov. Vemo, da se prostorska razširjenost ni spremenila, tako da lahko sklepamo, da upada številčnosti ni bilo."

Trenutno pa na Biotehniški fakulteti skupaj s Triglavskim narodnim parkom že sodelujejo pri italijanskem projektu LIFE – LIFE WOLFALPS. "V okviru tega projekta uvajamo ukrepe za preprečevanje napadov volkov na domače živali, izvajamo dejavnosti za izboljšanje poznavanja in odnosa javnosti do vrste in spremljamo pojavljanje volkov na alpskem območju. Za to sodelovanje smo se odločili prav zaradi volka Slavca, ki nam je pokazal, da volkovi lahko z lahkoto poseljujejo območja, na katerih so bili zaradi iztrebljanja v preteklosti dolgo odsotni. Na teh območjih je ljudem sobivanje z volkom tuje, kar prinaša s sabo precejšnje izzive," pove za konec Aleksandra Majić Skrbinšek.

Dolores Subotić
Prijavi napako
Komentarji
samy joe
# 06.03.2015 ob 07:04
Ne daj se volk! Tu si bil pred nami.
Škrila1
# 06.03.2015 ob 07:15
Ljudje ogrožamo volkove veliko bolj, kot bo volk kadarkoli ogrožal človeka. Upam, da mu pustimo dovolj prostora in, da ljudje najdejo dovolj razsodnosti in da spoznajo, da volka potrebujemo!!!
xfromz
# 06.03.2015 ob 07:13
veličasten
lopat12
# 06.03.2015 ob 07:27
Spomnim se ko sem kot otrok gledal Discovery (takrat, ko je ta program se nekaj bil) in so omenjali Slovenijo kot deželo, ki ima eno izmed največjih populacij medvedov in volkov na km2... In to so res veličastne živali. Nikoli nam ne bodo škodili toliko kot smo mi njim.
fasada
# 06.03.2015 ob 07:21
Res zelo dober clanek. Je pa dejstvo, da se sploh ne zavedamo kaj vse imamo v nasi majhni drzavi. Taki majhni kot smo, pa imamo volkove, rise, medvede, itd. Neverjetno!
Škrila1
# 06.03.2015 ob 07:17
Pido, ljudje smo nevarni za volka, ne pa volk za ljudi. In izlov, kot to to imenuješ bi bilo potrebno prepovedati.
Škrila1
# 06.03.2015 ob 07:19
gebu, ne bo držalo. Sem ga že srečal, sicer ne v Sloveniji, pa mu ni bilo mar za mene. Kot da me ni, je šel svojo pot...
BobPaisley1963
# 06.03.2015 ob 08:14
@pido in ševorov: Potrebno je omejiti nevarnost, ki jo predstavlja volk ljudem in živini. Omejitev izlova je zastarela komunistična uredba, ki kar kliče po odpravi.

Potrebno bi bilo omejiti nevarnost, ki jo za naš planet predstavlja človek!

O najhujšem ubijalcu na tem planetu, ki ne pobija samo konkurenčnih živalskih vrst, ampak tudi svojo, pa se lahko vsak dan prepričamo ob gledanju dnevnika.
ata
# 06.03.2015 ob 08:06
@Škrila1: ta dokumentarec o naselitvi volkov v Yellowstone sem gledal pred kratkim. Neverjetno je, kako pozitivno so vplivali na celoten ekosistem.

@Jocipros: volk ubija zaradi preživetja. Naj je solato? Ljudje ubijajo zaradi užitka (trofeje ipd.)
tomo10
# 06.03.2015 ob 09:39
@Ramus

Če boš kdaj srečal volka na gozdni poti, pa napiši kaj o tem. Vendar se mi zdi, da ne hodiš kaj pogosto po gozdnih poteh, če imaš take pomisleke. Verjetnost, da boš srečal volka na gozdni poti je namreč manjša od te, da boš srečal Sv. Petra na gozdni poti. Če bi ga pa že, pa svetujem, da ga vprašaš, zakaj ima tako velike oči.
alcatraz
# 06.03.2015 ob 09:30
Volka in medveda je potrebno z vsemi sredstvi zaščititi.
Dovolj tragično je, da smo enkrat že iztrebili risa.
MrSepia
# 06.03.2015 ob 09:12
Ljudje se bojijo volkov zaradi vseh pravljic, v katerih ima običajno skrajno negativno in zastrašujočo vlogo. V resnici gre za prav lepo žival, ki je sama ogrožena.
Škrila1
# 06.03.2015 ob 07:31
Je pa zelo zanimiv video, ki govori o volkovih iz Yelowstona, o katerih piše tudi v gornjem prispevku, ki je res dober,
fah-q
# 06.03.2015 ob 09:00
Volk ne ogroža. Volj je ogrožen!
jodlzi
# 06.03.2015 ob 10:29
res je privilegij, ki sem ga imel srečo doživeti 1x v naših gozdovih. bil je kar daleč od mene, vsaj 200m vendar nisem mogel, da se ne bi ustavil in ga občudoval. po nekaj sekundah pa se je ta velik in divji "kuža" odločil (gledal je v mojo smer in verjetno me je opazil že preden sem jaz njega), da me ima dovolj in je enostavno izginil v podrast...tistih nekaj sekund se bom spominjal celotno življenje!

vsekakor je volk divja žival in v nekaterih (redkih) primerih človeku izredno nevarna...vendar je dokazano volk izjemno pomemben člen v ekosistemu in to se moramo ljudje naučiti spoštovati in ohranjati!
Bivši uporabnik
# 06.03.2015 ob 10:09
Mislim da ris in volk ne bosta nikoli več prisotna v Sloveniji v neki zdravi številčnosti. Verjetno jih bi/bodo lovci prej izbrisali s krivolovom.? Zakaj?

Kaj bi bila zdrava populacija risa in volka? Je to 50, 100, 150 ali 200 osebkov risa in volka?, več?, Kolikšna je lahko ta številka gleda na ustrezno bivalno površino ozemlja v Sloveniji za take zveri?

Recimo da ris ujame enega parkljarja na 15 dni in volk tudi enega na 15 dni. Če bi imeli v Sloveniji recimo neko minimalno zdravo populacijo 100 risov in 100 volkov bi to pomenilo ~9700 uplenjenih živali s strani risov in volkov. Vseh uplenjenih živali s strani lovcev v bazi lisjak pa je bilo v letu 2013 okoli 5000.

Torej če bi hoteli imeti v gozdovih rise in volkove bi se moral lov lovcev občutno zmanjšati za ohranitev obstoja zdrave populacije rastlinojedcev. Je to možno? Mislim da bi bilo veliko krivolova ki bi preprečil ponovno naselitev risa in volka.
nanook
# 06.03.2015 ob 12:53
Že zgodovinarji so vedeli da je videti volka velika stvar ;)

To se je zgodilo tiste dni, ko je bil štacunarjev poba iz Tepanjc skoraj videl volka. V gozdu je bil plezal za vevericami in so se mu strgale hlače, pa se je prijokal domov, da je skoraj videl volka. »Volka! Ti ubogi fantek!« in mu nista ne oče ne mati zamerila strganih hlač. Strgane hlače niso najhujše zlo, kar ti jih lahko napravi volk, krvoločna zver! Glas o tem volku se je jadrno raznesel po vsej tepanjski občini in se niti ni ustavil ob njenih mejah, nego je segel preko občinskih mej noter v Butale in so Butalci zavidali Tepanjčanom volka, ki ga je bil skoraj videl štacunarjev smrkavec v smrkavih Tepanjcah.
radojko
# 06.03.2015 ob 09:37
Sem ga srečal na poti na Krim. Je šel po svoje, tako da res ni taka nevarnost(vsaj glede na mojo izkušnjo).
dingdong
# 06.03.2015 ob 09:32
Cenimtasok, volk je v Ljubljani že na Rožniku in se ga veselimo !
cenitamsok
# 06.03.2015 ob 10:31
dingdong. Kj pa pomeni beseda cenitamsok, če jo prebereš nazaj? Prvotno domeno so mi zaradi verbalnega delikta (člen 133) blokirali.
paraBellum
# 07.03.2015 ob 17:12
V Sloveniji ni dokumentiranega primera kdajkoli v zgodovini, da bi volk napadel človeka. No, slišal sem za en primer, ko je volk pojedel deklico. Ime ji je bilo Rdeča Kapica:) Enako velja za Risa. No, medved je pa druga zgodba.
luckyss
# 07.03.2015 ob 01:39
@ cenimtasok..Sicer pa, nedaleč od kraja kjer živim, so si volkovi lansko leto večkrat postregli z živino na paši.

Le kako so naši prednik pasli črede stotin ovac ob vseh tistih tropih volkov, ki so bili takrat pri nas nekaj običajnega ?!
naš človek
# 08.03.2015 ob 09:38
Tudimedved v zadnjih 30 letih oz. najbrž še precej več ni nikogar ubil.
clarus
# 06.03.2015 ob 17:06
dingdong. Kj pa pomeni beseda cenitamsok, če jo prebereš nazaj? Prvotno domeno so mi zaradi verbalnega delikta (člen 133) blokirali.

Jaz sem vedno prebrala kot "cenim ta sok", hehe. Šele kasneje sem ugotovila, da je obratno napisano.

O volku pa vse najboljše.
tinch_18
# 31.03.2015 ob 11:03
Vse je lepo in prav to z volkovi... ampak kaj pa se zgodi ko družini, ki se ukvarja s kmetijstvom, in je to zanjo edini vir dohodka volk upleni vsa novorojena teleta?
kingstone
# 11.03.2015 ob 14:55
Vseh uplenjenih živali s strani lovcev v bazi lisjak pa je bilo v letu 2013 okoli 5000....
Torej če bi hoteli imeti v gozdovih rise in volkove bi se moral lov lovcev občutno zmanjšati za ohranitev obstoja zdrave populacije rastlinojedcev. Je to možno? Mislim da bi bilo veliko krivolova ki bi preprečil ponovno naselitev risa in volka.


tako napačnih podatkov in bolanih zaključkov pa že dolgo ne...
Ramus
# 07.03.2015 ob 11:00
"Ne pozabi, da ko si v gozdu"

Tega nikoli ne pozabim. Jaz se samo ne počutim priviligiranega, ko v gozdu srečam zver.
Zuppkko
# 07.03.2015 ob 08:28
Naravni vzorec populacije je nihanje v številu in večno iskanje sredine, ki je pa odvisna od okolja.
gkrosl
# 07.03.2015 ob 02:22
Ramus

Potem, ko sem srečal že medveda, pa nič koliko divjih svinj, pa si res ne želim biti priviligiran in srečat še volka,... To so zveri in naj bodo čim dlje.


Potem pa ostani doma in ne rini k njim. Ne pozabi, da ko si v gozdu, si ti v njihovem domu, torej se obnašaj temu primerno. Kot na primer, pričakuješ od svojih gostov.
gkrosl
# 07.03.2015 ob 02:15
Ramus

# 06.03.2015 ob 09:30
Prijavi neprimerno vsebino Hmmmm,... Ne vem, če si ravno priviligiran, ko srečaš volka na gozdni poti.


Jaz sem zagotovo bil!
cenitamsok
# 06.03.2015 ob 17:17
Sicer pa, nedaleč od kraja kjer živim, so si volkovi lansko leto večkrat postregli z živino na paši.
Lovci pa vejo povedati, da tu operirata vsaj dva tropa volkov. Zeh! Zeh! A ne Ljubljančani?
komentatorka ena
# 06.03.2015 ob 08:50
od nekdaj sem čutila neko spoštovanje do volka
gebu
# 06.03.2015 ob 07:16
Če ga pa srečaš, pa tudi plenice ne pomagajo ;)
komentatorka ena
# 06.03.2015 ob 08:51
lačnemu volku se je sicer dobro izogibati haha :-)
komentatorka ena
# 06.03.2015 ob 08:51
sicer so tudi konji plemeniti.....
rivaldo10
# 06.03.2015 ob 16:43
Ne ris, ne volk nista ogrožena! Trenutno sta v stabilnem stanju, vendar zaradi preventive se navaja ogrožena, da ne bi prihajalo še do večjega števila krivolova. Glede medvedov bi se pa dalo marsikaj povedati, saj je trenutna populacija medveda občutno prevelika za slovenski prostor. Sam medved ima to srečo da ni velik konkurent lovcem, drugače bi bil tudi on ogrožen. Tako pa tudi bi jih odstrelili 300 bi še vedno bila populacija zelo velika! Je pa pozitivna stvar da se populacija risa in volka zadnja leta veča, čeprav lahko kje zaslediš drugačne podatke.
cenitamsok
# 06.03.2015 ob 09:25
"Videti volka v naravi je privilegij, ki se ga moramo veseliti". No bomo videli, kako se ga bodo veselili Ljubljančani, ko se bo pojavil napr. na Rožniku ali Golovcu. Bodo pametni kot so, spet aktivirali trume policistov s kalašniki, kot pred leti zaradi ubogega medvedka na Viču?
Ramus
# 06.03.2015 ob 10:29
Vendar se mi zdi, da ne hodiš kaj pogosto po gozdnih poteh, če imaš take pomisleke.

Potem, ko sem srečal že medveda, pa nič koliko divjih svinj, pa si res ne želim biti priviligiran in srečat še volka,... To so zveri in naj bodo čim dlje.
Ramus
# 06.03.2015 ob 09:30
Hmmmm,... Ne vem, če si ravno priviligiran, ko srečaš volka na gozdni poti.
pido in ševorov
# 06.03.2015 ob 07:15
Potrebno je omejiti nevarnost, ki jo predstavlja volk ljudem in živini. Omejitev izlova je zastarela komunistična uredba, ki kar kliče po odpravi.
Kazalo