25. oktober: Zadnji jugoslovanski vojak zapusti Slovenijo
Leta 1991 je iz koprskega pristanišča izplula ladja z zadnjimi enotami Jugoslovanske ljudske armade.
Zgodilo se je 25. oktobra leta ...
Objavljeno: 25. oktober 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dnevi odhoda so bili zaradi možnosti incidentov napeti. Foto: BoBo
Na današnji dan je iz Kopra izplul Galeb. Foto: BoBo
Pablo Picasso: Guernica
Eno od Picassovih najbolj znanih del je Guernica. Foto: EPA
Palača Združenih narodov
Generalna skupščina je leta 1971 izglasovala izključitev Tajvana. Foto: EPA
Tina Maze
Tina Maze je zelo dobro začela sezono 2003/04. Foto: EPA

Leta 1991 je iz koprskega pristanišča izplula ladja z zadnjimi enotami Jugoslovanske ljudske armade.

Po koncu desetdnevne vojne za Slovenijo so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško, po podpisu t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991 pa so se začeli pogovori z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme. Za umik JLA iz Slovenije je bilo pripravljenih kar nekaj scenarijev in mogočih poti. Končna odločitev je bila sprejeta na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije.

Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JLA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.55, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.


Leta 1400 je umrl angleški srednjeveški pesnik Geoffrey Chaucer, najbolj znan po svojih nedokončanih Canterburyjskih zgodbah. Rojen je bil okoli leta 1340.

Leta 1760 je George William Frederick Hanovrski kot Jurij III. postal kralj Združenega kraljestva.

Leta 1813 so kanadski vojaki in Mohavki v bitki pri Chateauguayu premagali vojsko Združenih držav Amerike, ki je želela zasesti Montreal.

Leta 1825 se je rodil avstrijski skladatelj Johannes Strauss mlajši, "kralj dunajskega valčka" in avtor operet Netopir, Cigan baron, Dunajska kri ...

Leta 1844 se je rodil nemški filozof Friedrich Nietzsche.

Leta 1881 se je rodil španski slikar in kipar Pablo Picasso, eden najvplivnejših, spornih in naprednih umetnikov 20. stoletja. Umrl je leta 1973.

Leta 1887 se je rodil eden prvih slovenskih novinarjev in organizator sindikalnega gibanja, Rudolf Golouh.

Leta 1900 si je Velika Britanija priključila Transvaal.

Leta 1925 se je rodil skladatelj in pedagog Janez Bitenc.

Leta 1929 se je na newyorški borzi zgodil zlom, ki je pomenil začetek velike gospodarske krize.

Leta 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin.

Leta 1943 so pri Črnih mlakah na Pohorju ustanovili pohorski partizanski odred, da bi z njim nadaljevali bojno tradicijo legendarnega Pohorskega bataljona.

Leta 1944 so v drugi svetovni vojni prvič napadli kamikaze. Kamikaze so z letali napadli ladjo HMAS Australia v bližini otoka Leyte in jo prisilili, da se je umaknila.

Leta 1945 je Kitajska prevzela upravo nad Tajvanom.

Leta 1957 se je rodila ameriška igralka Nancy Cartwright, ki posoja glas Bartu v nanizanki Simpsonovi.

Leta 1957 je umrl belgijski slikar in arhitekt Henri van de Velde. Van de Velde velja za enega izmed utemeljiteljev umetniškega sloga art nouveau, ki je prevladoval na prelomu 19. in 20. stoletja in v katerem si je svoja bivališča rado opremljalo premožno meščanstvo.

Leta 1962 je ameriški pisatelj John Steinbeck prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1962 se je rodil ameriški bobnar skupine Red Hot Chili Peppers Chad Smith.

Leta 1971 je Generalna skupščina Združenih narodov glasovala za vključitev Kitajske v organizacijo ZN-a in za izključitev Tajvana.

Leta 1973 je umrl legendarni etiopski atlet Abebe Bikila. Na olimpijskih igrah leta 1960 in 1964 je osvojil zlato medaljo v maratonu.

Leta 1977 se je rodila nemška nogometašica Birgit Prinz. V letih 2003 in 2004 je bila izbrana za najboljšo igralko na svetu.

Leta 1991 je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovenska tla.

Leta 1992 je Latvija sprejela svojo prvo ustavo, potem ko se je odcepila od Sovjetske zveze.

Leta 1995 je umrl ameriški teniški igralec Robert Larimore "Bobby" Riggs.

Leta 1997 se je po koncu državljanske vojne, ki je iz Brazzavilla pregnala predsednika Pascala Lissoubo, Denis Sassou-Nguesso oklical za predsednika Republike Kongo.

Leta 1998 so se v Porečah ob Vrbskem jezeru predstavniki držav članic Evropske unije dogovorili o uskladitvi pogledov na reformo Unije.

Leta 1998 je zmagovalec tretjega ljubljanskega maratona postal Poljak Pjotr Poblocki, ki je v ciljnem šprintu s časom 2:18:20,3 premagal Romana Kejžarja.

Leta 2001 je Microsoft na trg poslal Windows XP.

Leta 2003 je Tina Maze na ledeniku v Söldnu na uvodni veleslalomski tekmi zasedla 4. mesto. Prvo zmago 38. sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju je dosegla Nemka Martina Ertl. Mazejeva je bila po prvem teku četrta. Zahtevno progo na drugi vožnji je Korošica prav tako odlično odpeljala, vendar pa ji uvrstitve ni uspelo izboljšati. Na drugo mesto se je s tretjega po prvi vožnji prebila Švedinja Anja Pärson. Vodilna po prvi vožnji Španka Maria Jose Rienda Contreras je pristala na tretjem mestu.

Leta 2004 je kubanski predsednik Fidel Castro objavil, da bodo od 8. novembra dalje vse transakcije z ameriškim dolarjem v državi prepovedane.

...
Prijavi napako

<< Pojdi nazaj