Vrhniški podjetnik je nezakonito izdeloval fitofarmacevtska sredstva za odpravo varoje in jih prodajal na črnem trgu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Vrhniški podjetnik je nezakonito izdeloval fitofarmacevtska sredstva za odpravo varoje in jih prodajal na črnem trgu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
false
Nadzor so opravili pri 20 čebelarjih. Foto: BoBo

Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktajl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo.

Miran Brvar
false
Varoja letno pomori na stotine čebeljih družin. Foto: BoBo
Čebelarjem prodajali strupene snovi
Čebelarjem prodajal prepovedane insekticide

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ovadila lastnika vrhniškega podjetja Apis Marka Debevca, ki je kar desetletje nezakonito izdeloval fitofarmacevtske izdelke za odpravo varoje pri čebelah in jih prodajal na črnem trgu, je za TV Slovenija poročala Barbara Renčof.

Današnji Odmevi tudi o (ne)zdravem medu
Kako to, da so zakonsko določene vrednosti, do katerih naj kemikalije v hrani ne bi bile škodljive, potem pa zdravnik zelo odkrito pove: učinki se seštevajo, že sled je nevarna? Ali pa drugi zorni kot: inšpektorji so bili pri domnevnem izdelovalcu nelegalnih zdravil julija, potrošniki za nevarnost njegovih pripravkov izvemo šele pol leta kasneje. V studiu s Slavkom Bobovnikom bosta veterinar in zdravnik.

Mešanico je izdeloval iz že dve desetletji prepovedanih insekticidov, ki so zelo strupeni tudi za človeka, iz strupov, ki so jih v drugih podjetjih odpisali, ker so imeli pretečene roke. Medicinska stroka pravi, da je takšen med nevaren, Urad za varno hrano pa medtem miri, da ni tako hudo in da nevarni prepovedani insekticidi v majhnih količinah, ki so jih izmerili v vzorcih medu, niso usodni.

Debevec je sredstvo zoper varojo mešal v zasebnih prostorih, kamor inšpektorji niso imeli dostopa. Ker je bil pri prodaji izredno previden, so inšpektorji šele z delom pod krinko kupili strup Apisa in tako prišli do dokazov za kazensko ovadbo.

Seznama čebelarjev, ki so kupovali strupe, ni
Podatkov o tem, koliko čebelarjev je uporabljalo nevaren preparat vrhniškega podjetnika na Upravi nimajo, a očitno veliko, glede na to, da je v manj kot dveh letih samo po pošti prodal za več kot 140 tisoč evrov prepovedane mešanice insekticidov. Ker seznama ni, zdaj ob nakupu vsak sam odloča o tem, ali zaupa svojemu čebelarju, je še poročala Renčofova.

Nadzor odkril strupene snovi
Pri poletnem nadzoru vzorcev medu in satja z medom, ki so jih odvzeli 20 čebelarjem, so odkrili vsebnost treh strupenih učinkovin, ki predstavljajo veliko tveganje za zdravje – dovoljenega insekticida amitraz, prepovedanega pesticida klorfenivinfos in prav tako prepovedanega insekticida rotenon.

Vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar je v izjavi za javnost pojasnil, da je rotenon, izvleček tropske rastline, strupen, zavre namreč celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar škoduje predvsem možganskim celicam, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. "Gre za bolezen, ki je podobna parkinsonovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan," je opozoril in poudaril, da sporni med ni varen in da ga je treba izločiti iz prometa.

Hormonski motilci v medu
Pri klorfenvinfosu in amitrazu gre za hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročata prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni, kot je rak dojke ali prostate. "Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga," je bil pojasnil Brvar.

Sporna določitev mejnih koncentracij
Mejne koncentracije so po Brvarjevih besedah arbitrarno določene in dogovorjene med politiko, stroko in raznimi lobiji, kot je živilska ter fitofarmacevtska industrija, je poudaril Brvar in dodal: "Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktajl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo."

Koncentracije v medu varne, v satju ne
Veterinarji uprave za varno hrano in veterinarstvo so poleti po ugotovljenih nepravilnostih v družbi APIS M & D z Vrhnike, ki pripravlja pripravke za zdravljenje varoze, opravili nadzor pri 20 čebelarjih, ki so jim odvzeli 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom ter preverili vsebnost aktivnih in pomožnih snovi ter organskih spojin v vosku in medu.

Ugotovili so, da velik delež čebelarjev uporablja neregistrirane preparate za zdravljenje varoje; varoja je pršica zajedavka, ki mori čebele. Ostanke učinkovin so našli tako v medu kot v satju, a po navedbah uprave količine najdenih ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov. Izdelki iz medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, pa lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, so ugotovili.

Čebelarska zveza: Slovenski med je varen
Na odkritje se je odzvala tudi Čebelarska zveza Slovenije, ki poudarja, da je ves v Sloveniji pridelan med varen in ne predstavlja nevarnosti za zdravje uživalcev. Obenem v zvezi obsojajo zavajanje čebelarjev, ki ga je izvajalo podjetje Apis M & D, ter opozarjajo na zavajajoče poročanje medijev, ki so v nekaterih primerih izjave jemali iz sobesedila.

Tudi če je koncentracija teh kemikalij pod mejno vrednostjo, to ne pomeni, da je hrana varna. Treba je namreč upoštevati cel koktajl kemikalij, saj se učinki verjetno seštevajo.

Miran Brvar
Čebelarjem prodajali strupene snovi
Čebelarjem prodajal prepovedane insekticide