Predstava pripoveduje zgodbo o aleksandrinkah, slovenskih ženskah, večinoma Primorkah, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja odhajale v Egipt kot dojilje, guvernante, sobarice in kuharice ter tako preživljale sebe in svoje družine. Po koncu 1. svetovne vojne in predvsem v času fašizma je bila namreč na Primorskem revščina tako huda, da so številne kmetije propadle, moški niso imeli dela, davki pa so bili uničujoči. Foto: Cankarjev dom
Predstava pripoveduje zgodbo o aleksandrinkah, slovenskih ženskah, večinoma Primorkah, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja odhajale v Egipt kot dojilje, guvernante, sobarice in kuharice ter tako preživljale sebe in svoje družine. Po koncu 1. svetovne vojne in predvsem v času fašizma je bila namreč na Primorskem revščina tako huda, da so številne kmetije propadle, moški niso imeli dela, davki pa so bili uničujoči. Foto: Cankarjev dom
Trieste-Alessandria EMBARKED
Slovenske aleksandrinke so v Egiptu zlahka dobile delo, med drugim tudi zato, ker so slovele kot daleč najboljša delovna sila. Večina se jih je vrnila domov, številne pa so se tam bodisi poročile, delale do smrti ali preprosto izginile brez sledu. Foto: Cankarjev dom
Trieste-Alessandria EMBARKED

V Ljubljani bo v Cankarjevem domu od torka na ogled eden največjih razstavnih in umetniških dogodkov pri nas - arheološka razstava Faraonska renesansa, ki jo je dan pred tem uvedla predstava Trieste-Alessandria EMBARKED (Štorja od lešandrink). Zgodovinsko ozadje je še pred predstavo na predavanju Moje življenje v Egiptu in spomini na varuško osvetlila Claudia Roden. Štorja od lešandrink, ki se dotika poglavja slovenske zgodovine, ki do zdaj ni bilo deležno veliko pozornosti, razkriva, kako blizu sta si bili v resnici tako oddaljeni deželi.

Po kruh na drugo stran morja
Avtorica Neda R. Bric, ki je predstavo tudi režirala in v njej zaigrala, je povedala, da je navdih za zgodbo dobila iz pisem svoje babice Felicite Peric, ki je bila ena izmed številnih primorskih žena, ki so se, zato da bi lahko preživljale svoje družine, odpravile v daljni Egipt. Periceva je tu služila kot guvernanta in edini stik z družino ohranjala prek pisem, ki jih je pisala možu in otroku.

V središču ženska intima in njena moč
Čeprav predstava ubeseduje do zdaj ne prav pogosto obravnavano poglavje iz slovenske zgodovine, po besedah avtorice posega tudi v sedanjost, saj sta "osrednji predmet predstave ženska intima in njena moč; od kod izvira in kaj prinaša, kaj je to pomenilo nekdaj in kaj pomeni danes, najti razlike in skupne točke, kjer ženska vedno ostaja ženska, ne glede na prostor in čas". Zgodba o aleksandrinkah si tako vseskozi zastavlja vprašanje o položaju žensk v družbi nekoč in danes.

Poleg Nede R. Bric so predstavo soustvarjali še avtorica besedila Dragica Potočnjak, dramaturginja Barbara Skubic, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografa Rene Rusjan in Boštjan Potokar, medtem ko sta kostume zasnovala Nataša Recer in Elena Fajt ter še nekateri drugi. V predstavi nastopajo Neda. R. Bric, Daša Doberšek, Jadranka Tomažič, Urška Bradaškja in Vesna Zornik. Nastala pa je v produkciji zavoda Maska Ljubljana.

Pogled na mladost v Egiptu
Kot je bilo rečeno že v uvodu, bo zgodovinsko ozadje predstave na predavanju osvetlila tudi Claudie Roden, ki se je rodila leta 1936 v judovski družini v Kairu ter v Egiptu živela do svojega 15. leta ter imela slovensko varuško Marijo Koron. Rodenova je Egipt z družino zapustila leta 1956 in si dom ustvarila v Londonu. Napisala je več knjig o kuhinji Srednjega vzhoda in Severne Afrike, sredozemskih dežel in Italije ter judovskih skupnosti po svetu.

Knjige so prejele številne mednarodne nagrade. Delovala pa je tudi kot "gastronomska dopisnica iz tujine" pri številnih časopisih, vodila BBC-jevo televizijsko oddajo in imela kuharsko šolo.

K. S.