Veliko elementov v Loliti je velik 'Ne' v oblikovanju. Izvirni greh arhitekture je viden že ob vstopu v lokal. Gostje so namreč s hrbtom obrnjeni proti oknu in gledajo v prazno steno biserne rosé barve, nanesene v starodavni tehniki spatolato, ki so jo razvili v okolici Benetk. "Prepovedane stvari so vedno najslajše," pravi arhitekt Andrej Mercina (Trije arhitekti). Prav zato se je z veseljem poglobil v zakladnico blaga prestižne znamke Designers Guild in oblikoval eklektični kolaž sedišč in naslonjal za hrbet. Ta so na steno pritrjena v obliki okroglih in pravokotnih elementov, ki spominjajo na svilene polnjene bombone.

Ni kaj, arhitekt je hotel v prostor, ki ga je v neorenesančnem slogu leta 1895 oblikoval graški arhitekt Leopold Theyer (Filipov dvorec in Kresija), vnesti predvsem element provokacije.
"Na stropu je tapeta, ki jo je oblikovala Jagoda Jejčič. Vijoličasti del je detajl iz grafike Gustava Doréja, kreacija Eve, vzete iz Biblije, na kateri se vidijo njena gola kolena. To je ilustracija 'izvirnega greha', pod katerim visi lestenec v obliki križa, in pod njim ti uživaš v totalni pregrehi ... Na nasprotnem delu tapete je simetrično umeščen detajl Alegorije Bronzina," razlaga Andrej. Tapeta, ki ima učinek stropne freske, ima na sredini prostora podobo ženskega obraza, obdanega z vrtnicami. Vse tri podobe zaokrožuje kotiljon, prtiček, "ki ga je dama v času nekdanjih kavarn, kot je bila Kazina, vrgla izvoljencu za ples v trajno last, kar je bila seveda velika čast".

Oropana funkcionalnost
Ob vstopu v prostor je pomembno doživetje. "Takoj ko vstopiš, moraš videti slaščice. Zato smo na sredini naredili otok, okoli katerega lahko svobodno hodiš in si ogledaš ponudbo." Iz tega razloga je arhitekt večjo vitrino z butičnimi slaščicami in pultom z blagajno umestil v skrajni desni del prostora, točilni pult pa skril za steno, na katero je pritrjen črno-bel vzorčast panel v slogu španske stene (tapete Cole and Son) z razstavnimi policami.

Na stranskih zidovih je ohranjen izvoren opečnati zid, ki je le prebarvan. Na njem so na strani z vitrino do stropa nanizane sicer popolnoma nefunkcionalne police, na katerih so izpostavljene steklene embalaže s sladkimi dražeji. "V interierju je včasih fino narediti stvari, ki niso funkcionalne. Če stvar oropaš funkcionalnosti, postane sama del oblikovanja," pojasni arhitekt in doda, da so v biroju iz istega vzvoda oblikovali ogledali, ki jima manjka tretjina površine. Delno zato, da se zlije s površino rosé stene, delno zato, da ima gost vpogled v ulični vrvež ob Ljubljanici.

Pridih kavarne
Visoki strop, velika izložbena okna in parket z ribjim vzorcem so elementi, ki dajejo Loliti pridih kavarne. In lepšega kot homage 'stolu stolov' nemško-avstrijskega oblikovalca Michaela Thoneta, stol št. 14 (Konsumstuhl Nr. 14, 1859), v beli in črni različici ne bi moglo biti. "Marsikoga motita zmešnjava teh stolov in to, da lahko sliši, kaj se drugi pogovarjajo. A to je bistvo kavarne in to interakcijo smo hoteli ohraniti." Tu je še dvodimenzionalni medeninasti lestenec, na katerega so v krogu nanizani obrušeni okruški iz steklarne Rogaška Slatina, po funkciji pa je klasični lestenec z učinkom lesketanja svetlobe.

Čeprav je bila v spodnjih prostorih Filipovega dvorca nekdaj znana Mayrjeva kavarna, je bil v prostorih Lolite magazin Schreyerjeve trgovine, "zato iz zgodovine hiše nismo vzeli ene stvari, saj ta prostor ni bil nikoli kavarniški - tukaj je bila semenarna in vse je smrdelo po gnojilih", se spominja Andrej.

Interier po meri ljubiteljev estetike
Pri zasnovi notranjega interierja sta bili pomembni sama lokacija v središču prestolnice in ciljna skupina. "To so bili predvsem posamezniki, občutljivi za oblikovanje, ki v Ljubljani niso imeli svojega prostora. Ko smo si takrat ogledovali lokale, jih je bilo 99 odstotkov temačnih, na temo bara ali puba. Nihče pa ni imel poudarjenega oblikovanja."

Izbira kosov oblikovalke Nike Zupanc (svetila Lolita, Black Cherry in sedežnik Tapiseerie), ki s svojimi izdelki želi podirati tabuje v večinoma moškem svetu industrijskega oblikovanja, je bila logična izbira. "V tistem času je Nika postajala neko ime, a v Ljubljani nisi ničesar slišal o njej, razen če si bil v oblikovalskih krogih. Morda sem tradicionalist, a ne vem, zakaj bi moral uporabiti kose nekega italijanskega oblikovalca. Edino logično je bilo, da smo se z njo usedli in odločili, kaj bomo uporabili."

Podiranje tabujev
Lolita, ki je na podlagi ocen obiskovalcev spletne strani tripadvisor prejela nagrado Certificate of exellence 2014, pred tremi leti pa se je uvrstila med pet oblikovno najboljših lokalov v svetovnem merilu Restaurant & Bar Design Award, je polna eklektike. Začenši z njenim imenom, ki ga nosi protagonistka istoimenskega romana Vladimirja Nabokova.

"Z moje strani je bilo oblikovanje prostora res provokacija, ki s časom prestopi v oblikovanje, zato si ga lahko vsak interpretira po svoje."

Podolgovat prostor, na koncu katerega je vidno Evino koleno (element freske), lestenec v obliki križa (kot razpelo), za katerim je v ozadju narisan bel krog (kot oltar, vnebovzetje), na tleh pa ga zaokrožuje črna zofa Nike Zupanc 'Tapisserie, sofa in c-mino', nehote spominja na notranjost cerkve in njene vernike (gostje), ki se vračajo v svoj hram. Pohujšljivi hram. Morda pa se vse skupaj le tako zdi.

Fotografije: Miran Kambič, Jagoda Jejčič, Katja Štok