Temeljno delo novega gibanja in Cerkve je postalo Sveto pismo v vernakularnem jeziku. Foto: NUK
Temeljno delo novega gibanja in Cerkve je postalo Sveto pismo v vernakularnem jeziku. Foto: NUK
Lutrova reforma ni prišla v prazen kulturni in besedilni prostor, nemški jezik je imel namreč že pred Lutrom bogato tradicijo tiskanja tako Svetega pisma kot svetne literature v vernakularnem jeziku. Foto: NUK
Razstava, ki bo na ogled do 10. junija, je nastala v sodelovanju med NUK-om in Univerzo na Primorskem. Pospremil jo bo bogat katalog. Foto: NUK
Odprtja razstave bo udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi predsednik častnega odbora v počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije. Foto: NUK
500 let reformacije v NUK-u

Rimskokatoliška cerkev ni privolila v predlagano prenovo in je Lutra izobčila, kar je pripeljalo do novih krščanskih verskih skupnosti.

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo danes odprli razstavo Beseda Božja ostane na veke, ki je ena od osrednjih prireditev v sklopu leta reformacije 2017 v Sloveniji. Na razstavi bodo predstavljena temeljna besedila, ki so določala miselno, besedilno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja.

Manifest novega, drugačnega, upornega
V letu, ko praznujemo 500-letnico začetka verske reforme Martina Lutra, bodo po besedah avtorja razstave Jonatana Vinklerja v Veliki čitalnici NUK-a predstavljena ključna dela, za katera se je sčasoma pokazalo, da so bila na neki način manifest novega, drugačnega, upornega proti tedaj obstoječemu.

Kot je poudaril Vinkler, Lutrova reforma ni prišla v prazen kulturni in besedilni prostor. Nemški jezik je imel namreč že pred Lutrom, vse od Gutenbergovega tiskarskega stroja, bogato tradicijo tiskanja tako Svetega pisma kot svetne literature v vernakularnem jeziku, poleg tega je bil na Nemškem še živ spomin na stoletje starejšo husitsko reformacijo oziroma revolucijo.

Temeljno delo novega gibanja in Cerkve je postalo Sveto pismo v vernakularnem jeziku. Njegovemu prevajanju, razlaganju, ilustriranju in tiskanju so bile od začetka reformacije posvečene najplodnejše energije. Tako je z roko v roki s cerkveno reformo in nastankom nove deželne cerkve hodil tudi razmah protestantske književnosti, ki je posledica cerkvene reforme v nemškem in od leta 1550 tudi v slovenskem jeziku. "In je hkrati tudi stopnica, preko katere Slovenci, ki jim to samopoimenovanje v tiskani obliki prvič artikulira prav reformacija, vstopijo v učeno kulturo," je v katalogu zapisal Vinkler.

Med dragocenostmi na razstavi je izpostavil kodeks, ki ima na začetku traktat o husitih v latinščini, izpisan v gotici. Kot je pojasnil, je kodeks edinstven, saj ga je napisal pisec starejšega dela slovenskega Stiškega rokopisa. Ta pa je po Vinklerjevih besedah za slovensko kulturo neprecenljive vrednosti, saj so slovenski srednjeveški spomeniki zelo redki.

Lutrova in Dalmatinova Biblija "mati in hči"
Na razstavi bo predstavljena tudi pesmarica Duhovne pesmi in psalmi, izjemno redek tisk, ki do nedavno ni bil zapisan v protestantski bibilografiji, in to v evropskem merilu. Izjemna sta tudi izvoda Lutrove Biblije iz leta 1570 in Dalmatinove Biblije iz leta 1584, ki bosta na razstavi postavljena zrcalno. Kot je poudaril Vinkler, sta knjigi besedilno in likovno "mati in hči", saj je bila iz Lutrove biblije wittenberške izdaje vzeta likovna oprema za tisk Dalmatinove Biblije.

Izjemno lepa pa sta po besedah avtorja razstave tudi izvoda obeh postil - Lutrove Hišne postile iz leta 1556 in poslednjega dela Primoža Trubarja, Hišne postile iz leta 1595, ki sta prav tako "mati in hči", likovno nekoliko manj, besedilno pa zagotovo.

Ob 500-letnici reformacije bo sklop dogodkov potekal tudi na Ljubljanskem gradu. Kot je povedal vodja programa na Ljubljanskem gradu Marko Brunskole, bosta rdeča nit dogodkov, ki jih v projektu Luter in slovenski protestanti pripravljajo s partnerji, jezik in knjiga.

Projekt obsega interaktivni razstavi Raz-stavljena usta in V pomladi slovenskega knjižnega jezika, ki ju bodo odprli 5. aprila, cikel predavanj z naslovom Pomen knjige v času, delavnice tiska s cehovskim mojstrom za šolske skupine ter elektroakustično izkušnjo SWR Experimentalstudia iz Freiburga.

Postavitev Raz-stavljena usta je nastala v sodelovanju z Goethejevim institutom v Ljubljani. Po besedah Jelene Tomažin z Goethejevega instituta razstava v ospredje postavi Lutrovo jezikovno ustvarjanje; osem Lutrovih besednih zvez je bilo izhodišče za osem instalacij.


Razstava bo strukturirana na naslednje segmente:

Začetki
Lutrova reforma ni prišla v prazen kulturni in besedilni prostor. Nemški jezik(i) so imeli namreč od Gutenbergovega izuma že pred Lutrom bogato tradicijo tiskanja tako Svetega pisma kot svetne literature v vernakularnem idiomu; na Nemškem je bil še živ spomin na stoletje starejšo husitsko reformacijo oz. revolucijo.
Reformator
Iz vprašanja za namene disputacije, ali je z nakupom odpustkovnega lista sploh mogoče storiti karkoli dobrega za dušo trpečega v vicah, je Luter izpeljal poglavitno vprašanje razmerja med ljubim Bogom in človekom: Ali lahko človek, grešen, kot je, s svojimi individualnimi storitvami, deli, z lastno voljo sploh kar koli stori za lastno odrešitev. Če ne, kdo ga sploh more odrešiti? Od tod do neskončno milostnega Boga, ki skozi Kristusa po veri odrešuje človeka, je bil le še korak.
Bog se nauči nemščine
Pri iskanju milostnega Boga je Luter odkril, da je temeljno vezilo med Vsevišnjim in človekom samo Sveto pismo (sola scriptura). Toda da bi vernik razumel poglavitne resnice bivanja tod in onstran, je moral Vsevladar spregovoriti v jeziku nemškega slehrnika, in to v taki nemščini, “ki jo razume branjevka na trgu in se je ne sramuje profesor za katedrom”, kot se je izrazil prevajalec Septembrskega testamenta.
Božja beseda, Sveto pismo v vernakularnem jeziku, je tako postala temeljno delo novega gibanja in cerkve. Njegovemu prevajanju in razlaganju so bile od začetka reformacije posvečene najplodnejše energije in najsijajnejše mentalne zmogljivosti. Zaradi tega osrednjega mesta Biblije v reformaciji ima Sveto pismo ključno mesto tudi na razstavi.
Prava vera
Specifična Lutrova reformatorska zahteva znotraj krščanstva skuša vselej priti do izraza skupaj s pojmovnim parom “evangeljska svoboda". Z evangeljsko svobodo je Luter demitologiziral avtoriteto Cerkve kot institucije. Evangeljska svoboda je v srcu vsakega posameznega človeka, ki veruje v Jezusa Kristusa, v njegovo odrešenje od grehov, smrti in hudiča. Ta pa ni le svoboda duhovnega (verskega) življenja v Bogu, ampak kot taka vpliva tudi na človekovo ravnanje in njegov svet. Martin Luter je to strnil v sloviti dialektični maniri: "Kristjan ne živi le sam v sebi, ampak tudi v Kristusu in v svojem bližnjem: v Kristusu z vero, v bližnjem z ljubeznijo."
Cerkev in gmajna
Lutrova reformacija je pomenila začetek "drugačnega krščanstva in drugačne Cerkve". Luter ni želel odpraviti bistva, ampak na podlagi Svetega pisma ponovno odkriti in ohraniti jedro krščanstva. Njegove vizije so: od dogmatičnih verskih resnic k resnici ljubezni; od hierarhije k splošnemu duhovništvu; od vere čakanja k veri delovanja; od cerkvene oblasti k sodelovanju.

500 let reformacije v NUK-u