Monografija, naslovljena Plečnik: Živeti za popolnost, je izšla v sklopu Beletrinine zbirke Koda. Foto: Založba Beletrina
Monografija, naslovljena Plečnik: Živeti za popolnost, je izšla v sklopu Beletrinine zbirke Koda. Foto: Založba Beletrina
Avtor knjige Peter Krečič se je v 70. letih preteklega stoletja v veliki meri posvečal vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, naslednji dve desetletji pa je posvetil preučevanju življenja in dela Jožeta Plečnika, pri čemer velja za njegovega največjega poznavalca na naših tleh. Foto: Radio Prvi
Avtor knjige Peter Krečič se je v 70. letih preteklega stoletja v veliki meri posvečal vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, naslednji dve desetletji pa je posvetil preučevanju življenja in dela Jožeta Plečnika, pri čemer velja za njegovega največjega poznavalca na naših tleh. Foto: Radio Prvi

Avtor knjige Peter Krečič (1947) spremlja Jožeta Plečnika tako osebnostno kot po umetniški plati - od njegove zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice prek šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča.

Temu je sledila umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji in desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona, so zapisali pri založbi Beletrina, ki je knjigo izdala v sklopu zbirke Koda.

Krečič se je pri svojem delu v 70. letih preteklega stoletja sprva posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, temu pa je sledilo preučevanje življenja in dela arhitekta Plečnika. Sicer je napisal že več monografij in drugih tekstov o srečanjih z velikim arhitektom v njegovih ambientih.

Na MMC-ju objavljen članek Petra Krečiča

Avtor je pri delu Plečnik: Živeti za popolnost ubral bolj osebno pot, saj je želel bralcem poleg njegovega dela predstaviti tudi njegovo zapleteno osebnost in si je dovolil nekoliko globlji vpogled v arhitektovo zasebno življenje.

Bolečina ob zavedanju tujstva
V monografiji se je Krečič med drugim posvetil temu, da je Plečnik večkrat preživljal boleča obdobja občutenja tujstva. Prvič, ko je prišel v Prago, drugič ob vrnitvi v Ljubljano in nazadnje leta 1945, ko se je "počutil tujca v času". Prav tako je pisal o obdobju po tem, ko je Plečniku razstava v Parizu omogočila vstop v "orbito največjih".

Kot so zapisali pri Beletrini, nova biografija o Plečniku prinaša "zgodbo o geniju, ki je mukoma prispel do pravih ljudi in okolja, kjer je imel priložnost v polnosti razviti svoj talent in se potem, zaradi prepričanja, da je arhitektura v najširšem pomenu stvar umetnosti, do konca boril za svoj prav".

Sorodnosti med največjim arhitektom in največjim pisateljem
Avtor je zaznal in v svoji monografiji poudaril nekaj sorodnosti tudi med Plečnikom in Ivanom Cankarjem. Po izkušnji proletarskega Dunaja se denimo po njegovih besedah Plečnik približuje Cankarjevi misli: "Domovina! Dal sem ti vso svojo fantazijo, kaj bi ti še dal!"

Kot je dejal urednik dela Aleš Šteger, je Krečič v svoji novi monografiji Plečnika predstavil na izčrpen in poljuden način, ki po njegovem mnenju "ne skriva literarnih ambicij". Sicer pa se knjiga ponaša s posebnim oblikovanjem, za kar so zaslužni trije oblikovalci iz Kabineta 01.

Jože Plečnik (1872-1957). Foto: Arhiv NUK
Jože Plečnik (1872-1957). Foto: Arhiv NUK

Strokovno branje, plažno branje?
Knjiga prinaša tudi več kot 100 fotografij, posebnost pa je ta, da prvo in zadnjo stran v mehak material oblečene platnice krasita natisnjeni fotografiji Plečnika v mlajših in poznejših letih. Oblikovalec Jan Jagodič je dejal, da so se s kolegoma oblikovanja lotili tako, da je delo ljudsko, bralcem dostopno, morda v duhu, da bi ga, v skladu z mestoma bolj sproščeno vsebino, celo lahko brali na plaži.

556 strani obsegajoča knjiga je izšla v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani (MAO). Njegov direktor Matevž Čelik je delo pohvalil in kot eno od njegovih vrlin navedel, da Plečnika predstavlja kot človeka iz mesa in krvi, drugače pa ga predstavlja tudi kot ustvarjalca, kar odpira nove možnosti za raziskovalce.

Sorodna novica Plečnikov stadion: Projektu BŠP bo pomagala tudi nova uredba o hrupu

Čelik je dodal, da bo sicer delovna skupina do pomladi pripravila dosje za nominacijo vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, več o tem pa bo znano do leta 2021. Leto pozneje bo namreč minilo 150 let od arhitektovega rojstva, saj se je rodil leta 1872 v Ljubljani, kjer je leta 1957 tudi umrl.

Pereče vprašanje usode Plečnikovega stadiona
Omenimo še, da je avtor knjige ob aktualnih polemikah glede usode Plečnikovega stadiona za Bežigradom izrazil upanje, da bi novo delo o njem pomagalo k prepoznavanju arhitektove veličine in hkrati pripomoglo k razmisleku, da je treba ustrezno zavarovati njegovo zapuščino.

Zadnje dni je znova aktualno vprašanje usode Plečnikovega stadiona. Foto: BoBo
Zadnje dni je znova aktualno vprašanje usode Plečnikovega stadiona. Foto: BoBo