Na zagrebških križiščih med središčem mesta in prizoriščem kongresa v Areni Zagreb bodo sindikalni zaupniki pozvali voznike, naj 'hupajo za izobraževanje'. Foto: Reuters
Na zagrebških križiščih med središčem mesta in prizoriščem kongresa v Areni Zagreb bodo sindikalni zaupniki pozvali voznike, naj 'hupajo za izobraževanje'. Foto: Reuters

Do 10. ure je stavkalo več kot 91 odstotkov članov Sindikata hrvaških učiteljev v srednjih šolah. Podobno je bilo tudi na osnovnih šolah.

Stavka je postala boj za dostojanstvo in status učiteljev, ne samo za višino plač v izobraževanju, ki zaostajajo za drugimi plačami v javnem sektorju, je dejal predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Branimir Mihalinec, ki meni, da vlada lahko zagotovi 420 milijonov kun (56,8 milijonov evrov) letno za njihove zahteve.

Hrvaški sindikati za izobraževanja že 27 dni vodijo stavko v osnovnih in srednjih šolah, ki je vse do danes potekala krožno, zaradi česar je vsaka šola izgubila po pet delovnih dni. Stavka ima za zdaj podporo v hrvaški javnosti.

Zahteva sindikata: takojšnje zvišanje plačnega koeficienta

Iz Banskih dvorov je vlada prejšnji teden sindikatom ponudila zvišanje osnovne plače za 6,11 odstotka in v naslednjem letu še dva odstotka dodatka na plačo, kot tudi plačane dneve stavke. Ob tem so poudarili, da so v mandatu premierja Andreja Plenkovića od jeseni 2016 povprečno zvišali plače v javnem sektorju za več kot enajst odstotkov ter da potekajo pogajanja o kolektivni pogodbi, s katero naj bi zaposleni v javnih službah dobili dodatnih šest odstotkov.

V sindikatih vztrajajo pri takojšnjem zvišanju koeficientov za izračun plač za 6,11 odstotka, saj menijo, da bodo samo tako dosegli povprečne plače drugih zaposlenih v javnem sektorju, šele nato se lahko pogovarjajo o dodatnih ponudbah vlade. Poudarili so tudi, da bo imela vlada več stroškov za plačevanje nadur učiteljem za zamujeni pouk med stavko, kot bi jih imeli, če bi še naprej plačevali dneve med stavko. Od danes namreč stavka ni več plačana.