Protestni shod proti onesnaževanju okolja

"Izražamo protest proti aktualni oblasti, proti državi, ki ima tako zelo mačehovski odnos do nas, ki tukaj živimo, ki smo žrtve in do doline reke Soče," je za Televizijo Slovenija povedala ena od udeleženk protestnega shoda. Protestniki so opozarjali na nedopustnost sosežiganja odpadkov v dolini, ki jo je zaradi preteklega delovanja Salonita Anhovo hudo zaznamovala že azbestoza in državo pozivali k prekinitvi dejavnosti.

Proti onesnaževanju okolja v srednjem delu doline Soče, do katerega bi lahko prišlo ob morebitnem kurjenju odpadkov v peči cementarne Salonita Anhovo, so prebivalci v Občini Kanal ob Soči zbirali tudi podpise. Do danes so jih zbrali 7006. Na mirnem shodu so udeleženci občinske svetnike in predstavnike državnih ustanov ob prihodu na sejo pričakali v tišini. Po poročanju Televizije Slovenija se je zbralo med 500 in 1000 protestnikov, mnogi so nosili različne transparente.

Ko strokovnjaki javno povejo svoje mnenje o škodljivosti odpadkov, ne more nihče več trditi, da tega ni vedel.

Civilna iniciativa Danes

K udeležbi na shod je povabila civilna iniciativa Danes, ki je na svoji spletni strani zapisala, da zgodbe o azbestu v srednji Soški dolini še ni konec. "Srednja Soška dolina dobesedno umira. Za bolnike z azbestozo je dobesedno življenjskega pomena, kakšen zrak dihajo," so opozorili v iniciativi. Izredno sejo občinskega sveta z edino točko dnevnega reda, to je seznanitvijo s stanjem na področju okolja in zdravja v občini, je kanalska županja Tina Gerbec sklicala v skrbi pred onesnaževanjem okolja. Od pristojnih ustanov je zahtevala verodostojne podatke o tem, koliko je onesnaženo okolje v občini in kako to onesnaženje vpliva na zdravje ljudi. Zato so na sejo, ki se je začela ob 16. uri, poleg predstavnikov Salonita vabljeni tudi predstavniki ministrstev za zdravje in za okolje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Registra raka RS, Zdravniške zbornice Slovenije in Agencije RS za okolje, kjer poteka postopek predpresoje prošnje Salonita za povečanje količine sežiga odpadkov.

Zahteve po konkretnih ukrepih

Kanal ob Soči. Foto: MMC RTV SLO
Kanal ob Soči. Foto: MMC RTV SLO

"V Kanalu se bomo zbrali ljudje, ki nas ni več strah spregovoriti, in zahtevali konkretne odgovore, konkretne naslednje korake. Dovolj je bilo političnega izmikanja, prelaganja odgovornosti in posploševanja raznih statistik," so pred shodom zapisali v civilni iniciativi. V svojem vabilu so poudarili še, da želijo prihodnost za svoje otroke, ki ne bo pomenila obremenjenosti z boleznijo in prerane smrti. "Sram naj bo vsakega, ki postavlja kapital nad življenja ljudi in narave," so zapisali.

Na omenjeni shod so pozvali tudi v društvu Eko Anhovo in dolina Soče. "Dokažimo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, kje odraščajo naši otroci in vnuki. Zdravje je največja vrednota, ki nikoli ne bi smela biti ogrožena!" so navedli na spletnem družbenem omrežju Facebook. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedala predstavnica iniciative Mateja Sattler, njihovo društvo ni organizator shoda, a ga pozdravljajo. "Odločili smo se pridružiti temu shodu in tako podpreti poziv zdravnikov, ki so se tako odločno postavili na našo stran, odločevalcem. Izrazili bomo tudi nestrinjanje z lokalno politiko, ki se do tega hudega problema v dolini reke Soče ne želi opredeliti," je povedala.

Od seje ne pričakujejo veliko

Pogovora z županjo Kanala ob Soči Tino Gerbec, ki je sejo občinskega sveta zaprla za javnost, očitajo ignorantski odnos. Tudi sicer pred sejo v društvu po besedah Sattlerjeve niso pričakovali večjih prebojev: "Bojimo se, da bo šlo samo še za en pingpong med Salonitom Anhovo in občino, te dialoge pa poznamo že iz preteklosti."

Protest proti sosežiganju odpadkov v Salonitu Anhovo. Foto: BoBo/Borut Živulovič
Protest proti sosežiganju odpadkov v Salonitu Anhovo. Foto: BoBo/Borut Živulovič

"Nastopili bomo mirno in strpno, saj je naš cilj združiti ljudi v boju za dobro, za čisto okolje, za prihodnost naših otrok in za čisto dolino reke Soče," je napovedala Sattlerjeva. Je pa njihov protest uperjen tudi proti "odnosu mačehovske države, ki sploh dopušča to norijo s sosežigom", ter proti "nebrzdanim nameram Salonita Anhovo".

Pozive Salonita Anhovo k dialogu v društvu vidijo kot smešne. "V preteklosti smo se naučili, da ti dialogi ne pomenijo nič oz. da ne pomagajo. Ta vozel mora presekati država," je poudarila Sattlerjeva in spomnila, da civilna iniciativa od države pričakuje spremembo zakonodaje, da bo ta zaščitila zdravje prebivalcev in okolja. Shod se bo v Kanalu začel ob 15. uri, za udeležence so pripravili tudi možnost prevoza z avtobusi. Organizatorji so sicer pozvali, naj shod poteka miroljubno in spoštljivo, poroča STA.

Izredna seja občinskega sveta

Ob 16. uri se je začela izredna seja občinskega sveta Občine Kanal ob Soči, ki je bila zaprta za javnost. Po poročanju Radia Slovenija bodo na njej predstavniki okoljskih in zdravstvenih ustanov ter anhovske industrije cementa. Prva in edina točka seje je seznanitev z razmerami v okolju in o zdravju prebivalcev srednje Soške doline.

Krajani so pred gasilskim domom pustili nekaj plakatov. Foto: Animateka
Krajani so pred gasilskim domom pustili nekaj plakatov. Foto: Animateka

V občinski upravi so se zanjo odločili zaradi opozoril zdravnikov in zobozdravnikov. Od pristojnih državnih ustanov pričakujejo strokovna pojasnila o okoljskih in zdravstvenih razmerah v srednji Soški dolini, je za Radio Slovenija povedala županja Kanala ob Soči Tina Gerbec: "Kajti njihova stališča so si kdaj nasprotujoča, in to ustvarja zmedo."

Od izredne seje veliko pričakujejo tudi v Salonitu Anhovo, poudarja predsednik uprave Julijan Fortunat: "Ker verjamem, da se bomo umirjeno in na podlagi argumentov pogovorili o tem, kako naprej." Predstavniki lokalnega ekodruštva in civilne pobude vabila na sejo niso bili deležni, še poroča Radio Slovenija.

Smrti zaradi vplivov okolja je bilo že preveč

Zdravniki so večkrat poudarili, da so lahko izmerjene vrednosti posameznih onesnaževalcev pod mejnimi vrednostmi, problem pa je mešanica vseh skupaj, ki je lahko zelo nevarna. Zdravnica Metoda Dodič Fikfak je poudarila še, da se onesnaženje ne sme meriti v zraku, pač pa v tleh, kjer se odlagajo vse snovi v okolju. "Ta dolina je že videla hude zgodbe, zgodba z azbestom še ni zaključena," je poudarila in dodala, da so tudi drugje po svetu v okolici cementarn in sežigalnic okolja precej obremenjena z različnim onesnaženjem, kar povečuje verjetnost, da bi prebivalci zboleli za rakom. Azbest pa povzroča različne vrste rakov in ne le mezoteljonov. "Ne moremo govoriti o degradiranem okolju ali ne, dejstvo je, da je bilo smrti zaradi vpliva okolja že preveč," je še poudarila Dodič Fikfakova.

Predstavniki Salonita Anhovo obljubljajo celovito neodvisno analizo vplivov cementarne na okolje in zdravje ljudi. Foto: BoBo
Predstavniki Salonita Anhovo obljubljajo celovito neodvisno analizo vplivov cementarne na okolje in zdravje ljudi. Foto: BoBo

Zdravnica Nevenka Mlinar, ki je bila nekakšna pobudnica za to razpravo s pismom zdravnikov proti dodatnemu onesnaževanju okolja, je povedala, da je imela v času dela v ambulanti v Desklah 1676 bolnikov, od katerih jih je v zadnjih 20 letih kar 450 zbolelo za različnimi vrstami rakov. Janja Turšič iz Agencije RS za okolje (Arso) je povedala, da onesnaženje z delci PM 10 na območju kanalske občine ni nad mejno vrednostjo. Precej pa k temu prispevajo okolje samo, prevetrenost doline in temperatura zraka.

Oglasila sta se tudi predstavnika Salonita Anhovo. Predsednik uprave Julijan Fortunat je povedal, da so se še pred dokončno odločitvijo Arsa zavezali, da bodo začeli celovito neodvisno analizo vplivov razvojnih načrtov cementarne na okolje in zdravje ljudi. "K izdelavi analize bomo povabili čim širši krog strokovnjakov s področja okolja in zdravja. Zaradi zagotavljanja transparentnosti in konstruktivnega dialoga bomo sodelovanje omogočili tudi vsem zainteresiranim deležnikom," je zagotovil.

O povečanju količine sežganih odpadkov odloča Arso

Številni so zaradi izpustov Salonita Anhovo zboleli za azbestozo. Foto: BoBo
Številni so zaradi izpustov Salonita Anhovo zboleli za azbestozo. Foto: BoBo

Salonit Anhovo je lani na agencijo za okolje vložil prošnjo za povečanje količine odpadkov v sosežigu. Podjetje načrtuje povečanje letne količine nenevarnih odpadkov kot sekundarnega energenta z zdajšnjih 108.960 ton na leto na 135.000 ton na leto, piše STA.

To je razburilo prebivalce območja, ki je že tako močno obremenjeno s starimi bremeni cementarne. Odzvali so se tudi zdravniki, ki so prispevali skoraj 600 podpisov pod peticijo, s katero so pozvali k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Poudarili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Podpise so prejšnji teden predali ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu.

Poslanska skupina Levice je pred tednom dni vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri bodo razpravljali o sosežigu odpadkov v Anhovem. V sklepih želijo vladi med drugim naložiti, naj izenači standarde za izpuste sežigalnic in sosežigalnic, pozvati pa nameravajo tudi Arso, naj ne odobri povečanja proizvodnje klinkerja in obsega sosežiga odpadkov v cementarni. V podjetju Salonit Anhovo so se medtem zavzeli za krepitev dialoga in sodelovanje, še poroča STA.