Za zdaj tuja gostovanja niso odpovedana, se pa obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih.

Operni festival v Veroni so prvič organizirali l. 1913. Aida, Carmen, Nabucco, Turandot in Tosca so pet najpogosteje uprizorjenih oper v veronskem amfiteatru, ki lahko sprejme tudi do 15.000 obiskovalcev. Foto: EPA
Operni festival v Veroni so prvič organizirali l. 1913. Aida, Carmen, Nabucco, Turandot in Tosca so pet najpogosteje uprizorjenih oper v veronskem amfiteatru, ki lahko sprejme tudi do 15.000 obiskovalcev. Foto: EPA

Že dober mesec poročamo o odpovedih športnih in kulturnih prireditev zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa. Kulturne ustanove so se zaprle in ni še popolnoma jasno, kdaj bodo obiskovalci smeli vstopiti, kajti še vedno velja odlok, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi.

V Mozartovo rojstno mesto romajo številni navdušenci vseh zvrsti umetnosti. Salzburške slavnostne igre so eden najstarejših festivalov na svetu, takoj za Bayreuthom in Verono. Ima najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema­ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Foto: EPA
V Mozartovo rojstno mesto romajo številni navdušenci vseh zvrsti umetnosti. Salzburške slavnostne igre so eden najstarejših festivalov na svetu, takoj za Bayreuthom in Verono. Ima najobsežnejši program izmed vseh, saj zajema­ vse zvrsti klasične glasbe – tudi opero in gledališče. Foto: EPA

Odpovedane so že tekoče operne in koncertne sezone
Prepoved zbiranja na javnih krajih še vedno velja tudi po skoraj vsej stari celini in na nekaterih drugih predelih sveta. To v praksi pomeni, da je nemogoče organizirati kulturne prireditve. Marsikje po svetu so že odpovedali tekoče operne in koncertne sezone, na primer v Londonu, Münchnu, New Yorku in na Dunaju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za to odločili tudi pri nas. In pri tem se začnejo pojavljati težave, kajti sezone so oblikovane za nekaj let vnaprej. Kakšne bodo kombinacije odpovedanih in novih, že napovedanih predstav in koncertov v gledaliških in koncertnih dvoranah, ni jasno.

Vrstijo se tudi odpovedi poletnih festivalov po Evropi
Nekateri poletni festivali so, ker jim je zdravje obiskovalcev in vseh udeležencev na prvem mestu, že odpovedali letošnje izvedbe. Najstarejši izmed njih, Bayreuthske slavnostne igre, letos ne bo stopil v 144. leto svoje zgodovine. Prav tako so odpovedani festivali v Bergnu, Aix-en-Provenceu, Edinburgu, vprašljivi so tisti v Pesaru (Rossinijev festival), Glyndebournu, Bregenzu in številni drugi. Kako bo z izvedbo 107 let starega Veronskega festivala in jubilejnimi stotimi Salzburškimi slavnostnimi igrami, bodo sporočili do konca maja. Zaradi odpovedi festivalov bodo prikrajšani tudi poslušalci 3. programa Radia Slovenija, saj ne bo mogoče predvajati posnetkov recitalov, koncertov in opernih predstav, ki bi jih sicer predstavljali v rednih tedenskih oddajah. Tako ne bodo, med drugim, neposredno prenašali predstave ob odprtju Bayreuthskih slavnostnih iger. Radio Slovenija se v neposredne ali odložene prenose iz Bayreutha vključuje že od leta 1951. To nas uvršča med redke radijske postaje, ki se vsako leto 25. julija, pa naj bo nedelja, petek ali svetek, poklonijo temu velikanu operne glasbe.

Richard Wagner je Festivalno hišo (na Zelenem griču) v Bayreuthu zgradil ob podpori kralja Ludvika II. Bavarskega. Z nekaj vmesnimi prekinitvami skladateljeva dela tam uprizarjajo vse od leta 1876. Umetniško vodstvo festivala je še vedno v družinskih rokah. Sprva ga je vodil sam Wagner, potem njegova žena Cosima, pa njun sin Siegfried in za njim njegova žena Winifred. Nato sta vodstvo leta 1951 prevzela skladateljeva vnuka Wieland in Wolfgang, ki je po bratovi smrti od leta 1966 do leta 2008 sam vodil festival, potem pa sta ga prevzeli polsestri Eva in Katharina – zadnja je na čelu festivala od septembra 2015. Foto: EPA
Richard Wagner je Festivalno hišo (na Zelenem griču) v Bayreuthu zgradil ob podpori kralja Ludvika II. Bavarskega. Z nekaj vmesnimi prekinitvami skladateljeva dela tam uprizarjajo vse od leta 1876. Umetniško vodstvo festivala je še vedno v družinskih rokah. Sprva ga je vodil sam Wagner, potem njegova žena Cosima, pa njun sin Siegfried in za njim njegova žena Winifred. Nato sta vodstvo leta 1951 prevzela skladateljeva vnuka Wieland in Wolfgang, ki je po bratovi smrti od leta 1966 do leta 2008 sam vodil festival, potem pa sta ga prevzeli polsestri Eva in Katharina – zadnja je na čelu festivala od septembra 2015. Foto: EPA

In kako bo pri nas?
Darko Brlek, direktor festivala Ljubljana, pravi, da je "v tem trenutku program seveda postavljen in za zdaj še ni pričakovati večjih sprememb". Predvidevajo oziroma upajo, da bodo lahko izvedli večino dogodkov. "Predvsem tiste, na katerih sodelujejo domači izvajalci. Seveda ne moremo vplivati na položaj glede pandemije v juliju in avgustu in s tem povezane težave pri prestopanju meja. Ni namreč nobenega smisla v tem, da kdo pride v Ljubljano oziroma Slovenijo in ga za 14 dni damo v karanteno. Festival bo prav tako drugačen, se bomo pa potrudili izvesti čim večje število dogodkov, ki so že načrtovani. Med njimi prav gotovo Beethovnovo 9. simfonijo s Slovensko filharmonijo in zbori, pa seveda tudi vse preostale dogodke, kot so predstave Matjaža Bergerja, Ivice Buljana in Vlada Kreslina. Skratka, vse dogodke, pri katerih ne bo težav s prehajanjem državnih meja."

Festival Ljubljana vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Od leta 1995 ga vodi Darko Brlek. Foto: BoBo
Festival Ljubljana vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Od leta 1995 ga vodi Darko Brlek. Foto: BoBo

(Na FL prihajajo Jonas Kaufmann, Simfonični orkester iz Pittsburgha z Anne-Sophie Mutter, moskovski Bolšoj teater …)

Začetki našega najstarejšega poletnega festivala segajo v leto 1952. Z leti se je razvijal, spreminjal, rasel in pomembno vplival na kulturno življenje v Sloveniji. Zadnja leta pripravijo 70 do 80 dogodkov različnih zvrsti, ki si jih ogleda približno 80.000 domačih in tujih obiskovalcev. Poleg domačih umetnikov in orkestrov na festivalu nastopajo tudi tuji pevci, solisti in orkestri, ki bogatijo kulturni utrip v glavnem mestu. Tudi letos naj ne bi bilo nič drugače. Napovedana tuja gostovanja za zdaj niso odpovedana.

"Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, tako da ni govora, da ne bi prišli k nam. Prav tako ni odpovedal Simfonični orkester iz Pittsburgha z violinistko Anne-Sophie Mutter, tudi koncertna izvedba Beethovnovega Fidelia z Jonasom Kaufmannom v naslovni vlogi ostaja. Vsi čakamo, da bomo videli, kako bo takrat," dodaja Darko Brlek. Če pa se bodo stvari vendarle razvijale drugače, po črnem scenariju "ne bo nobenega tujega gostovanja, se bomo pa seveda sproti prilagajali razmeram," je še povedal.

Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, pravi Brlek. Foto: AP
Člani Bolšoj teatra so trenutno doma, toda s 4. majem bodo začeli skupinske vaje, pravi Brlek. Foto: AP

Vsi dogodki bodo na Kongresnem trgu
Zaradi zajezitve pandemije novega koronavirusa se obetajo spremembe pri načrtovanju koncertov v zaprtih prostorih. Organizatorji upajo, da bo 68. izvedba festivala v Ljubljani tekla čim bolj nemoteno, že zdaj pa je jasno, da z okrepljenimi varnostnimi in zdravstvenimi ukrepi.

Darko Brlek takoj doda, da ne bo "dogodkov v zaprtih prostorih, razen mojstrskih tečajev, na katerih sta navzoča le predavatelj in slušatelj in je mogoče zagotoviti varnostno razdaljo. Vse dogodke, ki so bili načrtovani v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, Slovenski filharmoniji in dvorani ljubljanske opere, bomo prestavili na Kongresni trg. Tam namreč laže zagotovimo predvideno varnostno razdaljo oziroma postavimo tak sedežni red, pri katerem bo zagotovljena dvometrska razdalja. Upoštevali bomo vse omejitve, ki bodo pač veljale."

Črn scenarij?
Kot že zapisano, načrtovana tuja gostovanja lahko odpadejo. Po najbolj črnem scenariju pa se lahko zgodi, da bo še vedno v veljavi odlok vlade Republike Slovenije, ki začasno prepoveduje zbiranje ljudi na javnih shodih, prireditvah in drugih dogodkih na javnih krajih. V tem primeru "prireditev ne bo. Če bi se to zgodilo, bomo seveda vsem povrnili denar za že kupljene vstopnice," je še dodal Brlek.

Poletni festivali