V primeru uresničitve temnih napovedi bi lahko radioaktivni prah z vetrom dosegel tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, ki ima milijon prebivalcev. Pristojne oblasti po opozorilu okoljskih strokovnjakov zagotavljajo, da so ravni radioaktivnosti v okoli sto kilometrov oddaljenem Kijevu v mejah normalne.
V Černobilu so sicer ob začetku požarov na začetku meseca izmerili 16-krat višjo raven radioaktivnega sevanja od normalne za to območje.
V Ukrajini se danes spominjajo 34. obletnice katastrofe v jedrski elektrarni v Černobilu, najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva. "Na ta dan se poklanjamo spominu na tiste junake, ki so rešili prihodnost pred nevarno radioaktivnostjo," je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Izrazil je globoko spoštovanje tudi do gasilcev in vseh, ki trenutno delujejo na območju.
Nesreča v Černobilu velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva, ki sta jo povzročila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Med varnostnim preizkusom sta 26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj v Černobilu odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo.
Koliko ljudi je umrlo, več kot tri desetletja pozneje ostaja neznanka. Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100.000 ljudi.
Tehnični spodrsljaj in človeški dejavnik
Strokovnjaki menijo, da je bil pomemben dejavnik pri nesreči nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti. Poleg tega sovjetski reaktorji s tistimi drugod po svetu niso imeli zaščitne strukture, ki bi v primeru nesreče preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja.
Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi kršitev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture. Sovjetske oblasti pa so zamujale z evakuacijo 48.000 prebivalcev mesta Pripjat.
Oblasti so zamolčale nesrečo
Prvi alarm je namreč zazvonil šele dva dni po nesreči v Černobilu, vendar ne v Sovjetski zvezi, temveč na Švedskem, kjer so zaznali nepojasnjen dvig radioaktivnega sevanja. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je šele 14. maja priznal, da se je v Černobilu zgodila nesreča.
Do konca leta 1986 so preselili 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli jedrskega objekta, v naslednjih letih pa še 230.000 ljudi.
Goreče jedrsko gorivo je gasilo več tisoč t. i. "likvidatorjev" ‒ večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme. Zadolženi so bili tudi za izgradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.
Posledice nesreče še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi ‒ 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarsko dejavnost. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje