V upravni odbor Prešernovega sklada je DZ na predlog vlade imenoval sledeče kulturne ustvarjalce in ustvarjalke ter strokovnjakinje in strokovnjake s področja kulture: Igorja Grdino, Janka Kosa, Matejo Komel Snoj, Sonjo Weiss, Jurija Paljka, Bernardo Fink, Lovrenca Blaža Arniča, Jožefa Muhoviča, Roberta Simoniška, Ženjo Leiler Kos, Jožeta Možino, Marka Cotiča, Katarino Klančnik Kocutar, Roka Andresa in Barbro Drnač.

Violeta Tomić (Levica) je pred glasovanjem v obrazložitvi stališča poslanske skupine povedala, da v Levici predlaganih kandidatov ne bodo podprli. Upravni odbor Prešernovega sklada mora biti namreč po njihovem prepričanju "raznolik, vključujoč, vrednostno nezaznamovan in nepristranski", kar da je lahko edino zagotovilo njegovega verodostojnega delovanja. V seznamu kandidatov, ki jih je danes potrdil DZ, pa je po njenih besedah mogoče zaznati "politično zaznamovano perspektivo", izpričuje namreč "nagnjenost v desno politično opcijo".

V SSO veseli ob imenovanju Paljka in Fink Inzkove
Ena od krovnih organizacij zamejskih Slovencev v Italiji, Svet slovenskih organizacij, je novico, da je državni zbor v upravni odbor Prešernovega sklada imenoval tudi Jurija Paljka in Bernardo Fink Inzko, sprejela z velikim zadovoljstvom. To jemljejo kot veliko potrditev pomena Slovencev v zamejstvu in po svetu za matico.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Slovenija "pokazala veliko pozornost in potrditev, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu aktiven del narodnega tkiva, ki se razteza onkraj državnih meja".

Dosedanjemu upravnemu odboru se bo v septembru iztekal mandat, ministrstvo za kulturo je zato na podlagi zakona o Prešernovi nagradi objavilo javni poziv za predlaganje kandidatov za prihodnja štiri leta. Poziv se je zaključil 4. maja, prispelo pa je 20 predlogov, so konec maja po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Dosedanji odbor je DZ imenoval 12. julija 2016 za dobo štirih let, mandat pa mu je začel teči 27. septembra. Sprva so ga sestavljali Edi Berk, Andrej Blatnik, Srečo Dragan, Breda Kolar Sluga, Mojca Kranjc, Simon Krečič, Ira Ratej, Tomaž Rode, Hugo Šekoranja, Miran Štuhec, Uršula Teržan, Matej Venier, Zdenko Vrdlovec, Milena Zupančič in Vinko Möderndorfer, ki je ob začetku mandata prevzel njegovo predsedovanje.

Sorodna novica Velika Prešernova nagrajenca sta fotograf Stojan Kerbler in baletnik Milko Šparemblek

S sklepom o razrešitvi in imenovanju članov je DZ leta 2018 razrešil dolžnosti Mojco Kranjc in Mileno Zupančič ter imenoval za člana Branka Šturbeja in Dušanko Zabukovec, konec septembra lani pa je odstopno izjavo z mesta predsednika podal Möderndorfer. Kot nadomestni član je bil nato v upravni odbor imenovan Aleš Novak, za predsednico odbora pa je bila v začetku oktobra imenovana dramaturginja Ira Ratej.

Najvišja priznanja Republike Slovenije
Glavna naloga Prešernovega sklada je, da vsako leto podeli najvišja priznanja v slovenski kulturi, in sicer največ dve Prešernovi nagradi in največ šest nagrad Prešernovega sklada. Letos sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela fotograf Stojan Kerbler ter koreograf in baletni plesalec Milko Šparemblek. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli oblikovalec Nejc Prah, igralka Nina Ivanišin, glasbenik Luka Juhart, režiser Rok Biček, prevajalka Suzana Koncut in kostumograf Alan Hranitelj.