Delovanje Gleja je v zadnjih petih desetletjih zaznamovalo več umetniških vodij in številni mladi upi, ki so danes priznani gledališki umetniki. Ob jubileju v gledališču že zrejo v prihodnost.

Eksperimentalno gledališče Glej je v začetkih s profesionalnim zamahom popeljalo naprej drugi val gledališkega eksperimenta. "Srž ideje delovanja gledališča v 70. letih so bili prilagodljivost, hitrost izvedbe idej ter težnja po večji teatraličnosti in avtonomiji", je Primož Jesenko zapisal v monografiji, ki je izšla ob 40-letnici Gleja. Glavni pobudniki ustanovitve gledališča so bili Lado Kralj, Zvone Šedlbauer in Dušan Jovanović.

Sorodna novica Gledališki poklici izginjajo, na neodvisni sceni položaj še slabši

Lado Kralj je o času ustanovitve letos za Radio Slovenija povedal: "Tedaj ni bilo kaj dosti projekcij, kaj bo Glej pomenil v prihodnosti. Delovalo se je tukaj in zdaj, v okviru nekega internacionalnega umetniškega ustvarjanja ali tipa življenja, in to je hipijevstva. (...) Nismo si predstavljali, da smo storili kakšno zelo važno stopinjo, ampak da se nahajamo v nekem trendu, ki nam je blizu in ki nam je jasen."

Kot je v monografiji zapisala Andreja Kopač, nato 80. leta delovanja gledališča "v grobem zaznamuje relativno veliko število individualnih gledaliških praks in novo obdobje 'igrane dramatike'". V 90. letih je bila po zapisu Marine Gumzi ena od ključnih novosti poteza, da so v Gleju k ustvarjanju povabili tedaj popolnoma neznane gledališke ustvarjalce, kot so bili Iztok Kovač, Matjaž Pograjc in Tomaž Štrucl, gledališče pa se je v tem obdobju začelo odpirati tudi za tuja sodelovanja in gostovanja. Začetek novega tisočletja je v Gleju po besedah Zale Dobovšek minilo v znamenju kritičnega zrcaljenja aktualnih družbenih silnic in umetniških tendenc.

Jeseni slavnostna publikacija
V Gledališču Glej so letošnjo 50. obletnico naznanili že v začetku leta, kljub novemu koronavirusu pa jim je doslej jubilej uspelo proslaviti s tremi okroglimi mizami, ki so jih pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom (Slogi). Po zgoraj omenjeni obsežni monografiji so se ob pol stoletja delovanja v Gleju odločili, da bodo pregled svojega dela nadgradili s publikacijo, ki bo predstavila premike v Gleju v preteklem desetletju. Pripravlja jo Maja Šorli, izšla bo oktobra.

Ni treba, da je vsako gledališče namenjeno samo enemu jeziku in enemu narodu
V gledališču med ključne premike zadnjega desetletja štejejo odpiranje tujim obiskovalcem s programom Glej, čez mejo! in s festivalom Prelet, ki je zastavljen na vsebinskih temeljih t. i. showcasa z namenom mednarodnega preboja. Prelet se je sicer v zadnjem letu prelevil v platformo več producentov Trigger. Zagnali so tudi projekt podnaslavljanja produkcij Glej, v angleščini.

V letu 2013 so uvedli nov vsebinsko-produkcijski program Glej, Rezident!, veliko pa so delali za pridobivanje novih občinstev in aktivno povezovanje z drugimi akterji na neodvisni uprizoritveni sceni, kar je denimo rezultiralo v abonmaju Transferzala. Posebno pozornost so v okviru kulturno-umetnostne vzgoje namenili tudi marginaliziranim skupinam.

Odmik od tradicionalnih hierarhij
Sicer se Glej v zadnjih letih vse bolj usmerja v iskanje novih upravljavskih modelov, je pa tudi prva gledališka hiša pri nas, ki je leta 2017 ukinila funkcijo umetniške vodje ter ga nadomestila s horizontalno organiziranim umetniških svetom.

Oktobra v Gleju v partnerstvu s Slogijem, Revijo Amfiteater in AGRFT pripravljajo tudi veliki mednarodni simpozij z naslovom Skupnost deluje! Sodobni pristopi v gledališču. Teden prej bodo s Slogijem izvedli še zadnjo od načrtovanih okroglih miz na temo družbeno angažiranega gledališča, v juniju pa sta 50-letnico gledališča zaznamovali tudi razstavi na prostem.

V Gleju se sicer že ozirajo v prihodnost. Njihove osnovne usmeritve do leta 2023 in naprej bodo trajnostni in dolgoročni razvoj umetnika, odpiranje prostora prihajajočim avtorjem in raziskava novih gledaliških pristopov in form s posebnim osredinjanjem na sodobne tehnologije ter razvoj novih metodologij gradnje občinstva s fokusom na mladih.