Požig je simbolno seveda pomenil napad na slovenski narod v celoti in širjenje fašizma po Evropi.

"Ker sta v slovenski književnosti – nerazumljivo – požig in zločin, povzročena v mestu v zalivu, zanemarjena, sem si rekel, zakaj ne bi te tematike ob Borisu Pahorju, ki se je je lotil novelistično, jaz obdelal romaneskno," je pojasnil pisatelj Marij Čuk. Njegov roman je izšel pri založbi Mladika iz Trsta.

Sorodna novica Marij Čuk: Črni obroč

Oddih ob morju, ki se spremeni v nekaj drugega
Roman Črni obroč se začne v kavarni na Dunaju, kjer se srečata poslovneža iz Trsta in z Dunaja. Dogovorita se, da bo prišel Otto von Helmut v Trst. Urediti bo treba papirje, vendar bo koristno združil s prijetnim in bo s sabo vzel ljubico Floro Schwarzkopf, da preživita v obmorskem mestu nekaj skupnih sproščujočih dni. Nastanita se v hotelu Balkan v Narodnem domu. Vendar gosta z Dunaja kmalu začutita naraščajočo sovražnost do vseh Neitalijanov, ne le Slovencev in Slovanov, najbolj očitne tarče fašističnega nasilja, ki se razplamti, dobesedno in metaforično, 13. julija 1920. Otto in Flora se bosta vrnila na Dunaj globoko pretresena in spremenjena.

Preganjanje drugačnosti: tema, ki aktualno odzvanja tudi danes
Na 3. programu, programu Ars, bomo Črni obroč torej poslušali vsak večer ob 19.00.

"Mene sta Črni obroč in zgodba prepričala in pretresla," priznava režiser zvočne knjige Alen Jelen. "Zato je bilo zelo pomembno, da kot režiser pustim zgodbo teči brez velikih interpretativnih čustvenih poudarkov. A je bilo prav zaradi tragičnosti zgodbe to pogosto zelo težko. Marij Čuk je napisal pričevanjski roman, zgodovinsko utemeljen, tako da bo zvočna knjiga še dolgo odzvanjala med poslušalci – vsaj upam. Upam pa tudi, da bodo knjigo poslušali mladi, saj se tako tragični časi ne smejo nikoli in nikjer več ponoviti. Delim mnenje s pisateljem, ki pravi, požig Narodnega doma je zločinsko in kruto dejanje. Preganjanje drugačnosti se nadaljuje tudi v naš čas. Črni obroč je res aktualen roman s pogledom za hrbet in perspektivo v skrivnostno prihodnost."

Poetični jezik in bralski užitek
Besedilo Črnega obroča v zvočni knjigi interpretira Patrizia Jurinčič Finžgar, tržaška igralka, ki je že med študijem sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, od leta 2016 pa je članica ansambla SNG Nova Gorica. Istega leta je prejela tudi Borštnikovo nagrado za mlado igralko. "Marij Čuk v romanu Črni obroč govori o rani, ki se po sto letih še vedno ni zacelila," ugotavlja. "A zdi se, da to počne z zaupanjem v prihodnost: njegov jezik je zdaj boleče konkreten, zdaj skrajno poetičen. Ne skriva bolečine, a tudi išče izhod iz nje prek lepote. Branje je bilo zame užitek in priložnost, da se spomin vrne k dogodkom, za katere si vsi želimo, da se nikdar več ne bi ponovili."

Na Radiu Slovenija bo poleg Črnega obroča slišati še številne literarne in kulturno-umetniške oddaje, ki bodo zaznamovale stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu. Njihov spored boste našli v spodnji razpredelnici.