Prebivalci Italije so na dvodnevnih glasovanjih odločali o krčenju parlamenta in deželnih vladah. Foto: Reuters
Prebivalci Italije so na dvodnevnih glasovanjih odločali o krčenju parlamenta in deželnih vladah. Foto: Reuters

Glede na vzporedne izide, ki jih je po zaprtju volišč ob 15. uri objavila italijanska radiotelevizija RAI, je zmanjšanje števila poslancev v italijanskem parlamentu podprlo od 60 do 64 odstotkov glasujočih.

Na referendumu so odločali, ali se bo število poslancev z zdajšnjih 945 zmanjšalo na 600. Število poslancev v spodnjem domu naj bi se zmanjšalo s 630 na 400, število senatorjev pa s 315 na 200.

Izidi referenduma bodo veljavni in zavezujoči ne glede na udeležbo. Prvi dan sicer dvodnevnega glasovanja se je po podatkih italijanskega notranjega ministrstva volitev udeležilo 39,4 odstotka, referenduma pa 41,4 odstotka upravičencev.

Ustavna reforma za zmanjšanje števila parlamentarcev je v italijanskem parlamentu dobila podporo že na štirih glasovanjih. Cilj reforme je, da bi bilo delo v parlamentu v Rimu učinkovitejše. Reforma je sicer glavna točka programa Gibanja petih zvezd, ki je del vladajoče koalicije.

Tatjana Rojc: "Dali smo močan znak, da se ne strinjamo z rezom"

Referendum neposredno zadeva Slovence v Italiji, ki bi lahko zaradi manjšega števila parlamentarcev v prihodnje ostali brez svojih predstavnikov v Rimu. Furlaniji - Julijski krajini (FJK), kjer jih živi večina, po novem zakonu pripadajo štirje senatorji namesto sedmih in osem poslancev namesto 13.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je za STA dejala, da je izid referenduma pričakovan, a je poudarila, da bi zmanjšanje števila parlamentarcev ohromilo demokracijo v Italiji.

Poudarila je, da ima dežela Furlanija - Julijska krajina najvišji odstotek glasov proti reformi, več kot 40 odstotkov, s čimer "smo dali močan znak, da se ne strinjamo s takšnim rezom".

Izid referenduma po njenih besedah pomeni, da se bo zmanjšala možnost, da bi slovenska narodna skupnost svojega predstavnika v Rimu izvolila tako kot do zdaj – da bi jih ena od levih strank na svoji listi uvrstila na izvoljivo mesto.

To pomeni, da se bodo morali zdaj znotraj prihodnjega volilnega zakona boriti za to, da jim država olajša zastopstvo, kot to predvideva 26. člen zaščitnega zakona, ki po 20 letih še vedno ni uresničen, je dejala Rojčeva.

Pri tem računajo na podporo matice, ki je po njenih besedah vedno podprla njihove zahteve po udejanjanju pravic, ter Demokratske stranke in tistih sil, ki vedo, kaj za narodno skupnost pomeni predstavništvo v Rimu.

Rojčeva je navedla tudi pomanjkljivost ustavne reforme, po kateri nobena manjšina nima nobenega jamstva, da bo imela svoj glas in pravico, da izpostavi svoje mnenje, kar je po njenih besedah ustavno nesprejemljivo.

Italijanska ustava, zlasti njen začetek, namreč pravi, da ima vsakdo pravico, da izrazi svoje politično mnenje. Zdaj se bo bila huda bitka za ohranjanje parlamentarne demokracije in treba bo biti zelo pozoren, da ne bomo začeli drseti proti oligarhiji, je še menila Rojčeva.

Poleg referenduma tudi lokalne volitve – spopad med levico in desnico

Branje časopisa na volilni dan v Rimu. Foto: Reuters
Branje časopisa na volilni dan v Rimu. Foto: Reuters

Na volišča je bilo za referendum pozvanih 46,5 milijona državljanov, 18 milijonov pa jih je lahko sodelovalo na regionalnih volitvah v sedmih italijanskih deželah. V Benečiji (Venetu) in na Sardiniji so volili tudi nova senatorja. V skoraj 1200 italijanskih občinah so potekale lokalne volitve, katerih drugi krog je predviden za 4. oktober. V Furlaniji - Julijski krajini (FJK) so volitve potekale v 12 občinah, med drugim v Čedadu.

Volitve veljajo za preizkus za vlado premierja Giuseppeja Conteja, ki sicer ni član nobene od vladajočih strank. Desnosredinske stranke Liga, Bratje Italije in Naprej, Italija na deželnih volitvah nastopajo skupaj, s čimer so si znatno povečale možnost za uspeh. Koalicijska levosredinska Demokratska stranka in populistično Gibanje petih zvezd nastopata ločeno.

Po javnomnenjskih raziskavah, ki jih je za dnevnik La7 opravila družba SWG, je na deželnih volitvah v Toskani v rahli prednosti predsedniški kandidat levosredinskega zavezništva Eugenio Giani. Po podatkih, ki jih navajajo drugi mediji, naj bi zbral več kot 40 odstotkov glasov, zato drugi krog ne bi bil potreben, na spletni strani poroča Primorski dnevnik.

V Benečiji ni dvoma, da bo premočno zmagal kandidat desne sredine Luca Zaia. Zmaga z veliko prednostjo se obeta tudi Giovanniju Totiju v Liguriji in Francescu Acquaroliju v Markah, s čimer bi desna sredina zmagala v treh deželah.

Izid volitev v Apuliji je v tem trenutku nemogoče napovedati, saj naj bi bila Michele Emiliano (leva sredina) in Rafaele Fitto (desna sredina) izenačena. V Kampanji ni presenečenj, zmagal je Vincenzo De Luca (Demokratska stranka).

V Dolini Aosta, kjer predsednik ni izvoljen neposredno, ampak po umestitvi deželnega sveta, naj bi največ glasov zbrala Liga. Stranka francosko govoreče manjšine Union Valdotaine je padla na tretje mesto. V vseh deželah se je štetje glasov začelo ob 15. uri. Končni izidi bodo predvidoma znani do večera.