Lani novembra je Zavod Aksioma v sodelovanju z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) postavil skupinsko razstavo Hiperzaposlovanje z osmimi umetniki z mednarodnega področja.

Sorodna novica Hiperzaposlovanje: kdo dela za koga - mi ali stroji?

Umetniki so se v svojih delih osredotočili na teme, kot so avtomatizacija in ekonomija na poziv, konec prostega časa, aplikacije za samopomoč, utrujenost zaradi družabnih omrežij in kvantifikacija. Hiperzaposlovanje je pojem, izposojen od medijskega teoretika Iana Bogosta, ki opredeljuje "utrujajoče delo uporabnika tehnologije".

"Ne glede na to, ali smo brezposelni, samozaposleni ali delamo v redni službi s polnim delovnim časom, kot uporabniki tehnologije danes delamo nenehno," so zapisali pri Aksiomi. Z razstavo pa se je začel tudi enoletni program Hiperzaposlovanje Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija, ki sta ga kurirala Domenico Quaranta in Janez Janša, potekal pa je na več lokacijah po Ljubljani.

Razstava Hiperzaposlovanje v MGLC

O umetniškem delavcu in delovni inteligenci
Sklep programa Hiperzaposlovanje zaznamuje izid zbornika z istim naslovom in spletna pogovora z umetniki eden so bo odvil danes, drugi pa je napovedan za december. Zbornik, ki bo izšel decembra, vključuje besedila Domenica Quarante, Luciane Parisi, Silvia Lorussa, kolektiva !Mediengruppe Bitnik in Felixa Stalderja ter dela vseh umetnikov, ki so bili del programa.

Spletni prenos današnjega pogovora lahko od 17. ure spremljate tukaj.

Projekt je nastal v produkciji Zavoda Aksioma. Založnika zbornika Hyperemployment sta NERO in Zavod Aksioma, finančno podporo programu pa sta nudila ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Foto: Aksioma
Projekt je nastal v produkciji Zavoda Aksioma. Založnika zbornika Hyperemployment sta NERO in Zavod Aksioma, finančno podporo programu pa sta nudila ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Foto: Aksioma

Na današnjem pogovoru Laborious Relations, ki ga bo moderiral Davor Mišković, bosta sodelovala umetnika Silvio Lorusso in Sebastian Schmieg.

Lorusso bo za izhodišče pogovora vzel svoj esej Gig Economy Art and Its Dark Matter (Umetnost v ekonomiji na poziv in njena temna snov), ki bo objavljen v zborniku in se osredotoča na lik umetniškega delavca in kritično obravnava uporabo zunanjih izvajalcev (outsourcing) ali storitev množičnega dela (crowdsourcing) v umetniški produkciji.

Schmieg pa bo namesto tega izhajal iz ideje o "delovni inteligenci" (laborious intelligence), predstavljeni v njegovem članku za Kulturtechniken 4.0.

Nevidnost, svoboda, varčnost
Drugi spletni pogovor bo 7. decembra gostil umetniški kolektiv !Mediengruppe Bitnik ter profesorja digitalnih kultur in teorije omrežij Felixa Staldera. Razprava bo tekla o temah, povezanih z nevidnostjo institucionalnih procesov, delovanjem infrastruktur in logistike, svobodo in varčnostjo podatkov.