Človeška centrifuga v Planici. Foto: Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo, IJS/Katja Bidovec, Arne Hodalič
Človeška centrifuga v Planici. Foto: Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo, IJS/Katja Bidovec, Arne Hodalič

Pogodbo o začetku skupnega delovanja so na slovesnosti podpisali generalni direktor Evropske vesoljske agencije (Esa) Josef Ascbacher, direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Boštjan Zalar ter direktor Nordijskega centra Planica Franci Petek. Podpisu sta prisostvovala tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc.

Vzpostavitev laboratorija je v veliki meri plod dvajsetih let dela raziskovalcev Odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS-ja pod vodstvom Igorja Mekjaviča.

Zagon človeške centrifuge in odprtje Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo po navedbah IJS-ja ponuja možnost prebojnih mednarodnih in interdisciplinarnih raziskav na tem področju, ki bo privabila slovenske in tuje znanstvenike k sodelovanju na področju vesoljske fiziologije in medicine. S tem bo slovensko znanje še bolj prisotno pri prihodnjem odkrivanju vesolja, poudarjajo.

Aschbacher: To je šele tretja tovrstna naprava v Evropi

Josef Aschbacher. Foto: ESA–Philippe Sebirot, 2016
Josef Aschbacher. Foto: ESA–Philippe Sebirot, 2016

Asbacher je zadevo komentiral še prej, na konferenci v Ljubljani. Tam je nasploh pohvalil delovanje Slovenije na tem področju in njeno sodelovanje z Eso, kjer je pridružena članica in je na poti k polnopravnemu članstvu.

Izpostavil je uspešno izstrelitev dveh slovenskih satelitov, Trisata in Nema HD. Glede slednjega je povedal, da je kakovost posnetkov, ki jih satelit pošilja, zelo dobra in da je satelit stabilen. Poudaril pa je tudi dobro delovanje slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s pretvorbo podatkov v informacijske produkte, in pomen odprtja t. i. človeške centrifuge, ki omogoča združitev medicinskih raziskav in simulacije mikrogravitacije, v Planici.

Kot pravi ministrstvo, bodo raziskave pomembne tako za vesoljske odprave kot tudi za ljudi na Zemlji, saj bo raziskovalni program prispeval k ugotovitvam, pomembnim za pljučne in srčne bolnike, ljudi z osteoporozo, čezmerno telesno težo in podobno.

Vesoljske tehnologije za zeleno in digitalno okrevanje

Strokovnjaki s področja vesoljskih tehnologij, okolja in drugih panog na konferenci v Ljubljani razpravljajo o uporabi vesoljske tehnologije pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in posledicami zdravstvene krize.

Namen konference, ki se je v organizaciji ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropske vesoljske agencije (ESA) začela v četrtek, poteka pa še danes, je predstavitev uporabe vesoljske tehnologije pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in posledicami zdravstvene krize, ki je vplivala na gospodarski razvoj Slovenije in Evrope, so sporočili z ministrstva.

"Področje vesolja je vedno pomembnejše za reševanje najpomembnejših okoljskih vprašanj, s katerimi se spoprijema današnja družba, predvsem zaradi svojega svetovnega obsega in vedno pogostejših, natančnejših in raznolikih meritev, ki jih ponuja," so zapisali in dodali, da je šele s pomočjo svetovnih meritev iz vesolja v celoti viden obseg sprememb okolja in njihove posledice na življenje na Zemlji, zaradi hitrega razvoja pa lahko prav vesoljske tehnologije pomagajo tudi pri omejevanju posledic teh sprememb in njihovem reševanju.

Na konferenci razpravljajo o okoljskih in regionalnih vprašanjih ter izvoznih trgih in digitalni transformaciji, predstavili so ekonomski učinek vesoljskih tehnologij in priložnosti, ki jih za majhne države in podjetja predstavlja področje vesolja. Težišče je na mednarodnem vidiku tega področja in možnostih za povezovanje. Prav tako razpravljajo o digitalnem razvoju in različnih vidikih digitalizacije gospodarstva.

"Vesoljska tehnologija namreč pomembno vpliva na digitalizacijo celotne družbe, tako prek lastne digitalizacije kot prek ponudbe nekaterih digitalnih rešitev končnim uporabnikom. Digitalizacija poleg tega lajša vključitev vesoljskih rešitev v naša življenja. Vesoljska tehnologija tako postaja neopazno vedno bolj povezana z našim vsakdanom," pravijo na ministrstvu.